Air Senegaal, Mettere ɗanniyankeeɓe Fulɓe kam e Noddaadu Yoga e yimɓe wonnde yoo ɗanniyankeeɓe Fulɓe Njow juuɗe mum en he Ndiwoowa Senegaal.

Air Senegaal, Mettere ɗanniyankeeɓe Fulɓe e Noddaadu Yoga e yimɓe wonnde yoo ɗanniyankeeɓe Fulɓe Njow juuɗe mum en he Ndiwoowa Senegaal.He nder balɗe jawtuɗe ɗee gulaali ɗii keewi he nder mejaaji renndo (reseau sociaux) he, taw saabi ɗum ko mettere Fulɓe Senegaalnaaɓe teskaade he nder ndiwoowa kesa kaa, ɗemɗe gollorɗe ɗee Pulaar jeyaaka heen. Ɓe kuwtortoo ko ɗemɗe tati: Farayse, Engele e Jolfe.
Ko ngoonga noon ɗemngal Jolfe ɓooyi jinnganeede he nder laamu Senegaal, taw anndaaka ko saabi ɗum. Sabu to bannge ɗoosɗe leydi ndii, Pulaar e Wolof e ɗemɗe nay goɗɗe keddiɗe ɗee fof poti. Kono gila leydi ndii heɓi hoore mum haa ñalawma mo ngonɗen oo, ene wayno laamu Senegaal koko suɓii ɗemngal Wolof ene waɗi ɗum no ɗemngal lawakeewal nii he takko ɗemngal Farayse. Subu gila Rajo e Tele fof ko laamu tan joginooɗum, udditananooka heeriiɓe (priwe), ko ɗemngal Wolof ngal tan haaletee heen. Ɗemɗe keddiiɗe ɗee, ko wayno Pulaar, ko taggee subaka e kikiiɗe tan joginoo heen, walla jeewte yontere fof laawol. Ɗuum pelle Fulɓe, ko wayno Fedde Ɓamtoore Pulaar Senegaal, ɓooyi dukde ɗum, yimɓe kadi wayɓe hono no Tijjaani Aan en ndukii ɗum no feewi he nguurndam mum en, kono hayso won ko waylii ne heewaani. Ene miijetenoo ndeen ko jolfuɓe tami laamu ngu, ko ɗuum waɗi ɓe lañi ɓe tekkinani koye maɓɓe, kono ene teskee hannde laamu Senegaal woni ko he juuɗe Fulɓe. Wonaa tan hooreejo leydi o, kono kadi ko ɓuri heewde e jaagorɗe makko walla halfinaaɓe gollorɗe leydi ndii ko Fulɓe. Ndeke noon ko haɗi kaan ɗoon ngonka waylaade? Mbele ene waɗi gaño Fulɓe cuuɗiiɗo tamɗo laamu Senegaal tawa hay laamiiɓe mayri ko fideteeɓe ko ngollata? Nde tawnoo kala nde haalaluuji bayɗi hono nii umminaa ko kamɓe ɓiyɓe Fulɓe won ɓe he tolnooji dowrowi he nder laamu Senegaal ɓe ngadotoo wiyde: “Ɗii haalaluuji ko umminooji fitina.” Tawa dee ko ɓiyɓe leñol Fulɓe daraninooɓe ngol kadi anndiranooɓe sippiraneede ngol. Yaakoranooɓe so juuɗe mum en njuutii maa wood ko mballanii leñol ngol e ko roŋkatnoo yettaade ko. Ɓeen noon hannde wonaa leñol ngol tan woni ko ɓe mballaani, kono kadi ɓe mballaani leydi Senegaal. Nde tawnoo he nder renndo, nafoore ko wiyetee representation ko mbele kala lomtiiɗo banndum en ene waawa fammin’de woɗɓe ɓee, wonaa tan caɗeele ɓe o lomtii he renndo ngoo ɓee, kono kadi hol ko woni pellital mum en. Ndeke Fulɓe lomtaniiɓe leñol ngol he nder renndo Senegaal ngo ene poti jeertin’de leñɗi goɗɗi ɗii, haa ɓuri teeŋtude e jinnganaaɓe ɓee wonnde, ndee ɗoo uure ko nde worɗunde kadi mande fus ko leelaani, so tawii nde dañanaaka safaara. Kadi so nde fusii ko ndeen nde ɓurata mettude safrude kadi ko ndeen rewam mayre ɓurata heewde ko bonni. Nde tawno muñal ene jogii ɗo haaɗi, kadi daartol jannginii en kala ñoƴƴaaɗo so filñitiima ene waawi helde ko jokkude ɗum weeɓani. Yiɗɓe koɗdigal jamyamal e deeƴre he nder Senegaal ɓee, ene poti suusde yuurnitaade kala ko ene adda fitina e nder leydi hee ɓe ƴeewana ɗum safaara. Wiyde ko enen ndemmdi, kono geɗal (geɓal) am e ngal maa ngal fof ko miin heerortoo, ɗuum wonaa ko waawi jibin’de deeƴre e kurmondiral.
Ɗuum noon hannde en kaaldaani hay gooto goɗɗo, kaaldu ɗen ko e ɓiyɓe leñol ngol won ɓe he laamu ɓe. Yoɓe ndaro e fotde maɓɓe, ɗuum woni daraade Fulɓe keɓe fotde mum en e geɗal mum he leydi he. So ɓe kulii dukdeede ngoon ɗon duko hannde, maɓe ndaroyo ñippoyde jeyli mum janngo.
Yoo hofngo juuze vivve Fulve jokku haa keven poolngu, so zuum alaa toownen kanngol men kisnen jawzeele men.
LikeLike
Dr. Bassoum a jaarama e yiyannde ma he ko yowitii he hofngo juuɗe he Air Senegal. Kono tan he ndoo ɗoo hare ellee en ngalaa gardiiɗo. Njogiɗen ko hollirooɓe mette mum en tan gooto fof ene dukira bannge. Ɗuum noon so wayii noon, heewi ko so mette cuyii tan haala kaa reesta yejjitee. Mi naniino Mamadu Dem, mawɗo lannda Kisal Senegaal ene haala heen haalaluuji tiiɗi, kono mbele kanko ne o way tan kono wayaa ni, ko o mettinɗo tan omo haala, walla ko omo jogii pellital ardaade en he ndee hare ndewen caggal makko haa nde woodi ko ɗum jibin fof? Alaa e sago paamen ko alaa hoore yahata, kadi koye sappo ne njahata.
LikeLike
Jooni Kay ezen mbaawi jokkude golle e xeewde gardiizo. Ngati ko kaalzaa ko ko zum gaanga laavzo, wonde ko alaa hoore yahata. Nde hare kam e nde wazoo vaydi gooto fof jawdi mum woni ko e nder jayba mum, kadi laaze diwooje e ze keewi. Njovdi ndii nqabbat e ndi telloo. Ndiwoowa Senegal waawa vurde weevde e diwooje aduna oo fof.
LikeLike