Djaili Amadou Amal, Wallifiyanke Pullo dowlinɗo Coñce Fulɓe hannde he nder Aduna o.

He yontere yawtunde ndee innde Djaili Amadou Amal ene tawetenoo he jaayndeeji aduna ɗii kala, sabu ko deftere makko nde tiitoonde mum he ɗemngal Farayse woni Les Impatientes nawnoo kawngel “Prix Gancour des Lycéens” 2020. He ngaan saanga min mbaɗiino heen winndannde he lowre amen www.planetfulbe.com, kono ko he ɗemngal Engele. En podaniino taratooɓe men he ɗemngal Pulaar/fulfulde kadi addan’de ɗum en winndannde yaajniide ngam haa ɓe mbaawa ɓeydaade anndude holi gonɗo Jayli Amadu, nde hoodere jaayre he coñce Pulaar.

Hol mo woni Djaili Amadou Amal?

Djaili (Jayli) Amadou Amal ko dewbo pullo wallifiyanke, binndoowo conñce fento, neene makko ko Ejiptanaajo, baaba makko ko pullo Kameruunnaajo jeyaaɗo wuro Marwa, laamorgo diiwal rewo Kameruun. Wallifooji makko keewi yowitaade ko he pine Fulɓe, gila aadaaji e finaatawaaji Fulɓe ɓooyɗi haa e caɗeele renndooji Fulɓe he yonta hannde. Teeŋti noon he ngonka dewbo he nder renndooji Saahalnaaɓe.

Jayli Amadu wiy, fuɗɗiima yiɗde coñce gila law he nder nguurndam mum; o fuɗɗiima taraade defte coñce gila ko o cukayel. Ene jeyaa e winndiyankkoɓe Afriknaaɓe ɓe ballifanɗe mum en mbattini he hakiile makoo ko wayno Amadu Hampaate Bah, Ken Buggul, Ferdinande Oyono, kono kadi omo yiɗnoo taraade defte kaalooje ko yowitii he dewgal ko wayno deftere Mariyaama (Mariama) Bah, Une Si Longue Lettre walla deftere Seydou Badiane Kouyaate, Sous l’Orage. Ɗee ɗoo defte, o wiy, ene njeyaa e lonnginɗe mo he winndude.

Hayso tawii Jayli ko jiɗnooɗo conñce e taraade ne, koyɗol makko nguurndam, he ngaan tuma, wonaano won’de wallifiyanke, o yiɗnoo ko wond’e jaayndiyanke (journalist). Kono joljole nguurndam ngari pinndinimo he hakkunde ngool koyɗol, paddiimo he laawol fayde he ndeen yiɗde. Ɗuum ko hedde 1992 wonnoo, he ngaan saanga tawi ko omo yahra he duuɓi 17, o rokkaa gorko Milyaardeer, kono ko mawɗo bammbuɗo cappanɗe mum joy (50) caggal. Sikke alaa, nde ɗuum waɗaa ndee o laaɓndaaka heen yiyan’de makko, hayso o hollino ko woni heen yiyan’de makko ne teskaaka, sabu ɓiyɗo dewbo, haa teeŋti e mboomri, ko jibnaaɓe taƴata haɗtan mum, kanum woodani ɗum tan ko ɗowtaade. “Fotde ɗuuɓi joy ko ngonndu mi e makko koo, ñalnde kala arata he hakille am ko yiɗde wartaade, kono ko binndol cuyniratnoomi mette ɓernde am,” Jeyli jaŋtii.

Puɗɗorde Wallifo e Loowdi binndi makko.

Duuɓi sappo caggal dewgal makko gadanal, Jayli ɓoorima kadi he juuɗe gorko goɗɗo. He ngol laawol ko sabu oon won’de gorko kittuɗo kadi basɗo (piyoowo), o eggi o fayi Yaawunde (Younde) laamorgo Kameruun, gorko o abbiimo toon jaɓti ɓiyɓe maɓɓe ɗiɗo rewɓe yahdi heen ngam yiɗnoode haaɓnindemo. Koreeji makko ne ngari tefimo yo o ar o ruttoo he dewgal makko kono o jaɓaani. Ko ndeen o waɗti gollaade, taw omo jogii BTS he management, sabu ko ɗuum tan gorko makko oo jaɓnoo o jannga.

Nde Jayli jooɗtii, o felliti yeeyde cuɗaari makko kaŋŋe o soodi ordinateer (ñigal), taabal e julleere (chaise) o jooɗii o woni he winndude. Ngol laawol noon wonaa ngam suynirde mette ɓernde makko tan, kono ko ngam renndude e aduna oo teskuya makko he renndo makko, renndo Fulɓe, juulɓe e sahaalnaaɓe. Sikke alaa, Jayli, he nder binndi mum, ene faarnoroo aadaaji Fulɓe e fina-taawaaji mum en moƴƴi, kono kadi o sikki-sikkintaa e felde bonɗi e aadaaji renndo makko. Deftere makko adiinde yaltude ko : Walaade: l’Art de partagé un Mari. (Younde: Ifrikiya, 2010). Walaande, hono no konngol Fulfulde gadingol he tiitoonde ndee ngol tinndiniri ɗum ni, haalata ko ko yowitii he nawliigu e jontanɗe “walaande” hakkunde nawliraaɓe. Jaltugol deftere ndee waɗii dillere mawnde, haa o heɓi heen njeenaari (Prix du Prince Claus) to Amesterdam. Ɗuum kadi jeyii sabaabu deftere ndee fireede he ɗemngal Arab e saraade ɗum he dowlaaji Maghrib e leyɗeele Fuɗnaange-Ɓadiiɗo ɗee kala. Ko he oon tuma kadi o sosi fedde ene wiyee Femmes du Sahel (Rewɓe Saahal) ngam janngin’de e finndin’de rewɓe diiwaan o, e ballal susiyateeji Kameruun keewɗi yantude e ammbaasaduuji Amerik e Farayse.

Ƴellitde pinal e coñce Fulɓe kam e haɓanaade jojjannde rewɓe

Caggal deftere makko adannde, “Walaande”, wonnde sabaabu Jayli Amadu suppitaade he nder winndere wallifiankooɓe, kadi addani ɗum daraja mawɗo he nder Kameruun e caggal leydi ndii kala, he 2013 o yaltini deftere woɗnde, Mistiriijo: la mangeuse d’âmes (Younde: édition Proximité, 2013). Jaltugol ndee ɗoo deftere teeŋtinii hankadi mbaawka Jayli, sabu laaɓii ko adan koo wonaano tan fartaŋŋe kono ko dokke Allah gonnduɗe he ñeeñal e karallaagal binndol. O hollirii he nder ballifanɗe makko jaajgol makko humpito he pinal Fulɓe e finaatawa mum en, kono kadi faamaamuya makko luggo e hakkille makko ceeɓɗo ngam waawde faccirde maanaaji ngaal pinal ɓurɗi luggiɗde he ɗemngal winndereyeewal he mbaydi ndi jananiyankooɓe ene mbaawa faamde e hiɓindaade.

He nder Mistiriijo, Jeyli ene jaŋtoo heen kaawniiɗe e pine Fulɓe, aadaaji ɗi hakkille neɗɗo yonta mbaylaandi ene ronka waawde hiɓindaade ko wayno cukuñaagu; kono kadi omo ubbita pine paayodinɗe, ko wayno “hiirde”, gonɗe hannde e maayde sabu jiyanɗe diine kese walla mbayliigu pinal ngu laamuuji koloñal ngaddi e renndooji men. “Hiirde” walla “Jenngo” ko aada Fulɓe joginooɗo maanaa paayodinɗo, hayso tawii yontaaji sakket ɗii bonnii ko wonno fayndaare ndee koo mbaɗtii ɗum borjeende. Ndeen he nder renndooji Fulɓe so dewbo diwɗii, worɓe fotɓe resde mo fof ene kawritatnoo galle maɓɓe goot heen fof ene ari ƴamde. Kono wonaa waktu fof aratee nde tawno ñalawma yimɓe fof ko dawooɓe gollotooɓe. Waɗetenoo koko wiyetee hiirde. Hiirde noon ko kawgel paykaaji e pulareeje. Dewbo o ene suɓotonoo e nder ɓeen worɓe mo o yiɗi, tuugnaade he ngeel kawgel. Sabu hiirde ko ƴeewndorgel ɗo hakkillantaagal mo woni kala e maɓɓe tolnii; muñal, neɗɗaagal, e pinal mo woni kala ene feeñatnoo heen. Sabu worɓe heewɓe so njooɗodiima e dewbo gooto te hay gooto heen yiɗaa ɗafteede, reen’de heen neɗɗaagal mum, laaɓndi ko muñal, teeyre e yaajde hakkille.

“Caɗeele rewɓe ngonndi ɗee e no ngonka maɓɓe hannde kaa wayinii wonaa Islaam saabi ɗum,” Jayli Amadu wiyi, saabii ɗum ko yiyannde Islaam nde Wahaabiyankaagal jogii ndee. So a ƴeewii duuɓi noogaas jawtuɗi dow ɗii ma taw ko ndeen rewɓe ɓurnoo jogaade wellitaare. Duuɓi cappanɗe nay dow mum nii kadi ɓurnoo. Ndeke noon ko taratee ɗoo koo ko facciro ƴi’e defte diine he mbaydi ndi feewani (firo bonnaango).”

Djaili A

Ene jari siftin’de ɗoo tan wonnde rewo Kameruun hono no rewo Nigeria ni, ɗii duuɓi fof Bokko Haram ene hawni toon, kadi hare maɓɓe ko yoo yiyannde maɓɓe Islaam jaalo he ɗiin renndooji. He yiyannde maɓɓe Islaam noon, plaas dewbo tan ko nder galle, hay janngude fotaani waɗde saka gollaade walla addude ballal mum he ɓamtaare renndo mum.

Ɓayre e Njeenaaje pawndirɗe.

Ko he Silto (Septembre) 2017 deftere Jayli Amadu Amal tataɓere yalti. Tiitoonde mayre ko Munyal: Les larmes de la Patience (Younde: édition Proximité, 2017). Jaltugol ndeen deftere addanii Jayli Amadu hankadini hiiseede e wallifiyankooɓe Afriknaaɓe ɓurɓe won’de dowrowɓe to bannge coñce, kadi won’de gooto e winndiyankooɓe Fulɓe ɓurɗo lollude he nder daartol. He 2018 deftere ndee hawi he suɓngo, sélection de l’Alliance international des étuditeurs indépendants. Ko ɗuum waawi addannde nde ko muuleede he maande (label) collection Terres Solidaires, nde ɓanngine kadi nde saree sarngo yaajngo he nder denndaangal leyɗeele Afrik ɗe Farayse haalatee he mum en ɗe. Ko ngool woni gadanol, wallifiyanke mo deftere mum muulaa he nder Afrik dañde ɗum.

Sikke alaa Jayli Amadu Amal woni binndoowo Kameruunnaajo ɓurɗo waawde tareede he duuɓi jawtuɗi. He Duujal (Mai )2018 nde o waɗata siifngo (dédicace ) deftere makko Munyal to Institut Francais mo Younde, Proximité (muulɓe deftere ndee ɓe) yeeyii ɗoon he darnde, 251 tummbitere.

Mbooy (Mars) 2019, deftere ndee kadi nawi njeenaari jaayndiyankooɓe Afriknaaɓe yuɓɓinanaande coñce. (Prix Press Panafricaine de la litterature 2019, mo o rokkoyaa to wejo defte Pari (Salon paris Livre). He oon ɗoon fartaŋŋe, jaagorɗo Kamerun kalfinaaɗo pinal e ñeeñal (arts), Ismael Bidoung Mkpatt, teddinirimo hiraande he innde leydi Kameruun fof to Ammbaasaad maɓɓe gonɗo ɗoon he Paris e tawtoreede dipolomat en heewɓe. Lewbi ɗiɗi caggal mum kadi o heɓi njeenaari ( Prix Orange du Livre en Afrique).

Kabaaru ɗee njeenaaje saaktaa no feewi he nder caaktirɗe kabaruuji leydi Kameruun, ɗo nate makko cinkatnoo kala jaande leydi ndi. Ko hono noon ne kadi caggal leydi ndii caaktirɗe kabaruuji keewɗe, ko wayno jaaynde Jeune Afrique, Paris Match, le point, RFI, TV5, Afrique 24 e France 24, fof njaaynii kabaaru ɗeen njeenaaje.

Laamu Kameruun ne seeraani e jaggan’demo koyngal e ruttudemo teddungal sabu darnde makko he ƴellitde pinal leydi ndii e haɓanaade jojjannde rewɓe. Ko ɗuum waɗi he Siltoo fiilaa lefol teddungal, o suutaa he tolno “Officier de l’Ordre de la Valeur” kadi tawi ɗuum holliraa ko ŋaas he ayaawo-habrirde ngenndi Kameruun.

Deftere fento kono ƴoogaande e daartol goonga

Les Impatientes, deftere Djaili Amadou Amal, nawnde njeenaari “Prix Gancour des Lycéens” ndee woni deftere makko nayaɓere, kono e jaati, ko deftere makko Munyal ndee saattaa laawol goɗngol muulaa he tiitoonde hesere, ɗuum woni: Les Impatientes (Paris: Emmanuelle Collas 2020).

Hayso Jeyli ene wiya deftere ndee wonaa daartol nguurndam mum ne, sikke alaa won ko nde ƴoogi heen. Jaŋtowol ngol yowitii ko he rewɓe tato: Ramalla, baawnaaɗo rokkaa gorko mawɗo jahroowo he duuɓi cappanɗe joy, ndeen ne dey taw omo fodananoo suka gorko mo o tolnondiri kadi mo o yiɗondirnoo; Hindu, kanum ko ndeen ñalnde humdanaa e banndimum gorko cawndiiɗo, jaroowo konnjam haa waɗta dooyaade, ƴakkoowo poɗɗe dorog kadi basɗo; Safira, nawlum Ramalla, mo kiram fooli sabu gargol oo ɗoo suka dewbo tawtuɗomo he dewgal ngal o wonno kanko tan gooto ko ene wona jooni duuɓi noogaas e ɗiɗi. Kono kamɓe fof ɓe mbasiytee tan ko “munyal”. Muñal ko gooto e jikkuuji Fulɓe ɓurɗi hormeede, nde tawnoo laaɓndii ko ƴoƴre, hakkilantaagal, neɗɗaagu e yaajde fittaandu haa waawa jaɓde ngonka caɗtuka. Kono he yiyannde wallifiyanke o, muñal ɗoo firti tan ko yoɓe njaɓ, ɓe ɗowtoo kuule worɓe he nder ɗii galleeji ɗo rewɓe keɓtatee ko aldaa e sagooji mum en; galleeji nawliigu ɗo mo woni kala ene ñukkindoo nawlum ngam hulde wonnde maa taw oon woni ko he fewjude no bonniri nguurndam mum e nguurndam ɓiyɓe mum.

Ko he 2019, nde deftere makko Munyal ndee heɓi njeenaari Orange, Emmanuelle Collas fuɗɗi waɗtude taraade wallifooji Jeyli Amadu, o felliti saattaade deftere ndee mbele ha nde waawa wonde winndereyankoore, nde newanoo mo woni kala waawde taraade nde, kono kadi o fodi wonnde o momtataa kelme Fulfulde coɗaaɗe he binndi Farayse ɗii kadi o hebbintaa deftere ndee noteless (ngam firde kelme ɗee).

One comment

  • Waɗii faayide sanne. Jeyli Aamadu, e penti mum, etiima anndin’de caɗeele ɗe rewɓe Fullɓe kawrata e renndo mumen. Tawa noon, heen sahaaji, fawaa ko e dow Diine Islaam. So haalde goonga, debbo meeɗaano tampineede e renndooji Afrik. Ko debbo wonnoo hakkunde renndo. Ko nde diineeji ummiriiɗi caggali leydi ngari tan, ngaddori juɓɓudi mumen renndo, caɗeele puɗɗii e rewɓe Afrik. Penti Jeyli Aamdu ɗii noon ina haani ɗi pulee e Pulaar kam e ɗemɗe goɗɗe Afrik. So wonaa ɗum, o wayata ko no binndanoowo Faraysenaaɓe, walla ko famɗi fof jannguɓe Farayse ɓee tan. Ɗum fof e wayde noon, o weltanaama. Eɗen ñaagoo-mo nde o jokkata golle!

    Liked by 1 person

Addu Yiyannde ma

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.