Lala Jallo “jeewo mali” wontii njeeɓeegu kadi ŋari o dewbo pullo wonti yeewtere hakkunde yinotooɓe he nder geese.

Kolonel Assimi Goyta Jooɗiima he jappeere hooraagu leydi Mali ñalnde Altine 6 lewru Korse caggal nde o sammini laamu hakkundeewu ngu Bah Ndaw ardino. Hayso tawii Malinaaɓe nganndaa no moƴƴi hooreejo mum en keso o e hol ko ɓe mbaawi ɗaminaade e laamu makko ne ko ɓurno wonde gunndo (bettere) wonande ɓiyɓe Malinaaɓe e aduna oo kala ko yiyde jooma-suudu makko Lala Jallo.

Ko ngol ɗoo woni laawol gadanol Malinaaɓe meeɗi yiyude dewbo mawɗo leydi maɓɓe keso o. Lala Jallo ko dewbo pullo mo ŋari mum e njooɗndaram mum wonti toɓɓere jeewte he nder geese. Gila jooma-galle makko Assimi Goyta sammini laamu Mali laawol gadanol he juuɗe Ibraahiim B. Keita, ko ngol ɗoo woni gadanol maɓɓe yiyideede e ɓe ngonndi. Jaltugol dewbo pullo oo wontii njeeɓeegu e jeewte he nder geese. Hayso Malinaaɓe cuwaa anndude ko heewi tawo he jeewo maɓɓe o ne, hakkillaaji maɓɓe ene kawri e wonde jeewo maɓɓe oo ko lobbo labaaɗo. Sikke alaa Fulɓe ɓee ne hakkillaaji maɓɓe puɗɗiima deeƴde caggal ndeɓe nganndi Assimi Goytaa ko keyni maɓɓe.

Ɗuum noon eɗen toronoo banndiraaɗo men dewbo o e ɓesngu Mali fof moƴƴere. Yoo Allah waɗamo jeewo gaaɓɗo malaaɗo, kadi yoo ngaaɓdi makko artir jam e deeƴre he nder Mali.

3 comments

  • So tawii ina moƴƴi etaade anndin’de yimɓe ɓee won’de jom suudu hooreejo Mali jooni o ko Pullo, kono haanaani kam sifaade-mo won’de ko o ‘daneejo”. Hoto Pullo rewata haa wona daneejo. Pullo ko ɓaleejo no ɓaleeɓe heddiiɓe ɓee nih. Ɗum ɗoo jeyaa ko e caɗeele fulɓe. Won e Fulɓe jogitiiɓe won’de ko ɓe ‘raneeɓe’ tal. E dow ɗuum, ko kamɓe ɓuri ɓaleeɓe heddiiɓe ɓee. Ɗum ɗoo ko juumre mawnde. Fooynude waɗata neɗɗo daneejo. Goobuuji ɓalli ɓurindirat tan. Ɓaleeɓe fof potaani ɓalewol. Ko noon ne raneeɓe fof potaani danewol.

    Like

    • Njaay Demmba Astel

      Ceerno Bacca Bah, a jaaraama nde caatiɗaa en, kadi ittuɗaa en he ndeeɗoo juumre nde tawnoo enen e koye men ɗum wonaa ko hawri e jiyanɗe men. Kono maataw ko konnguɗi mahiiɗi e hakkille tan degooji he ɗemɗe ko aldaa e miijitaade. Kono helmere ndee duggaama.

      Like

  • A jaaraama ceerno Njaay Demmba Astel. Ko goonga tigi. Ɗii ɗoo konnguɗi ñiiɓii no feewi e hakkillaaji men. Kono addi ɗum fof ko jogitaade won’de ko ɓalwi moƴƴaani. Tee ɗum ɗoo faggitaa ko e Diine Islaam. Mi haali heen ko heewi e deftere men Islaam e Pinal Fulɓe. Heewɓe e Fulɓe, haa naane subaka, ina nanngi won’de, wonaa tan ko ɓe “raneeɓe” kono kadi ko kamɓe ɓuri rimɗude Ɓaleeɓe heddiiɓe ɓee. Ɗum ɗoo ina jeyaa ko haɗi Fulɓe weldude e hoddiiɓe mumen: To Mali; to Gine-Konaakiri;.to Kameruun; hay ɗoo e Senegaal. Fulɓe keewaani fasnaade ɓe ngonaa Fulɓe. Ɓe pasnondiraani hay e koye maɓɓe. So o fasnaaki hay gooto noon hay gooto fasnotaako-ma. Kala mo njawi-ɗaa, yawo-maa. Mbeɗe heewi wiide: Hay gooto ɓuraani en. Kono enen ne en ɓuraani hay gooto. Mi neldaa-ma ojoo gooto, Pullo gooto ina haala heen won’de Lala Jallo dee jaasi nde o jaɓi lelaade caggal Bambaranke. Mi yimii jimol gootol mbeɗe haala heen caɗeele men. Innir-mi ngol ko: Ñabbuuli Men. Ma-mi neldu-ma ngol jooni e WHATSAPP. A jaaraama laawol gonngol!

    Like

Addu Yiyannde ma

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.