Category Archives: Binndaɗe Eggaaɗe

Ɓataake faade e renndo Muritani

Ɓataake faade e Renndo Muritani Woodaani konngol kattanngol jaŋtaade hurum, hiisa, njeeɓoor e hoolaare mawnde nde njogii-mi faade e Renndo. Tolno toowngo ɗo paw-mi ngo ɗoo addanii kam mahde danki miijanteeri ndaɗɗiiki kala golle am paatuɗe e ɓamtaare dow miijo dartoriingo ngardiigu Renndo yeeso geɗe bayɗe no Ngenndi, maa Laamu, walla nii ko innatee Ndenndaandi.

jokku taro

Omar Bolonndee Joop: Ngama waylitaare Afriknaare

Ñande 11 Duujal (Mai) 1973, Omar Bolondee Joop sagata feeloyaŋke-filosof senegaalnaajo luutndinooɗo laamu hooreejo Lewopool Sedaar Seengor, yiita ene hawri e lajal, tawi omo sokanoo e kasoo e Duunde Gore ndee. Ko ene wona jooni duuɓi cappanɗe Joy, yiyannde laamu nde, so wi’de ko o baraaɗo, heewɓe ene calii ɗum, ɓeen jagguɓe wonnde ko woni goonga koo, koo o baraaɗo. Artude e dew-rewe harbiyanke Bolondee Joop ko njiilaw (miijitaade) e dumunna waylitaare (rèvolution) he nder Senegaal.

Jokku Taro

Ɓeydugol pesooɗe he binndol Pulaar, yiyannde Porof. Abuubakri Muusa Lam.

Caggal nde deftere Porofesoor Abuubakri Muusa Lam, Fulɓe Gila Heli e Yooyo Haa Fuuta Tooro, yalti, en mbaɗiino winndannde he lowre men http://www.pulaaronline.com, nde tiitoonde mum wonnoo ko: Hol ko addi Pesooɗe he Binndol Pulaar? Hono no yimɓe heewɓe, he ngaan saanga, en kucciniino feloore he kuwtorogol pesooɗe he binndi makko he dow luutndare ko nanondiraa he kuule mbinndiin Pulaar. Sikke alaa he oon tuma en naniino omo jaaboo kala felatnooɓe mo he binndanɗe he ɗemngal Farayse nder Jamaa-Tabital Pulaaku.

jokku taro

Miijo no limgal fulɓe newora

A jaaraama fota, Dr. Abdou Ba he hirjin’de fayde he ndee toɓɓere himmunde. Sabu, hono no teskori ɗaa ɗum ni, addanta yimɓe men e ɓesnguuji men saayde he nder leyɗeele men haa ngonta guɗɗum, ko majjineede ko’e mum en e fuuntireede ko leñel tokosel. Kollee leñol goɗngol ko kanum en ngoni mawngal tawa noon he jaati ko ngool woni leñel tokosel. Ndeke noon no mbiyɗaa ni, Tabital Pulaagu he nder Winndere ene foti daranaade ndeen toɓɓere he kala mbaydi no ɗuum ene gasira won’de.

Teddungal

Ɓaawo min janngii ɓataake mawɗo Tijaan Mbaalo  fii limgal e keeweendi haalooɓe Fulfulde, men tawno ndee toɓɓere LIMGAL FULƁE, maa keeweendi Fulɓe, ko e toɓɓe ɓurɗe himmude ɗe pot-ɗen daranaade, ɗuum waɗi min meeɗii waɓɓude e TPI yo immano ndee toɓɓere, eɗen nana limooje janteteeɗe ɗe njaɓnaaki, yimɓe men kadi ko ɗeen ɓe pillotoo e binndi e haala maɓɓe, hulɓinii heen ko geɗe ɗiɗi:

  • ɗeen limooje ɗe cellaani si ɓooyii ko ɗeen ngontata goonga (fenaande wonta goonga)
  • ɗeen limooje ustooje keeweedni fulɓe na waɗa yimɓe tina ustaare natta hoolaade ko e maɓɓe tawa ɗum fawaaki e goonga.

Minen ɗoo e janngirde ɗemɗe Afrik e jaaɓi-haaɗtirde Keer (Université  du Caire) ɗum na jeyaa e toɓɓe pooɗondirteeɗe, heerorɓe ɗemngal heen kala na hollira keewal yimɓe maggal, o yiɗa ustude keewal heddiiɓe, wano jannginooɓe Hawsa (ejiptenaaɓe) mbi’a haalooɓe Hawsa na ɓura milyonji 200, ɓe usta haaloɓe fulfulde e wiide ko milyonji 16, woɓɓe mbiya…

View original post 341 more words

Hol ko tonngi ɗemngal Fulfulde?

A jaaraama foti moodibaajo mawɗo, Ceerrno Tafsir Balde, e ɗii miijooji maa kelɗuɗi. Miɗo anndi aɗa woowi hirjin’de ɓiyɓe Fulɓe ɓen, no ɓe waɗtiranta hakkillaaji maɓɓe he ɗii piiji. Ɗum woni huwtoraade ɗemngal men ngal kala ɗo heɓuɗen fartaŋŋe (opportunity)kadi hirjinen sukaaɓe ben yiɗude ngal e suusude golloraade ngal. Miɗo anndi jaaɓihaaɗtirdeeji ɗin ka Senegaal e ɓe okkaa yamiroore si almuɗɓe ɓen faalaama e ɓe waawi huwtoraade ɗemɗe maɓɓe neeniije ɗe fi winndugol Master. Kono mi annda so won winndooɓe ka Pulaar. Eɗen anndi ko fulɓe tun woni ka duɗe jaaɓi haaɗtirde Senegaal, almuuɓe ɓen e moodibaaɓe fu ko kamɓe. Kono ɓe alaa e gollirde ɗemngal maɓɓe ngal fes. Ko so Wolofaaɓe ɓee fuɗɗike winndude enen kadi wonen e sonkude.

Teddungal

Mi holluno ka wiɗto am jaŋtaago ɗoo, wonde ka duɗal-mawngal ngal Obafemi Awolowo Najeeriya woni ko daranii ɗemngal Yoruba ngal haa ka waɗtaa winndireede wiɗtooji Master e Doktoraa gila hitaande 1980 fewndo ko ndaarto arano waɗanaa wiɗto Master e ngal duɗal-mawngal, duuɓi sappo ɓaawo mu’un -e maanaa hitaande 1990- taalibaajo goo kadi ndaartuno wiɗto makko PhD e ngal duɗal Obafemi Awolowo winndiraango ɗemngal Yoruba. Ɗum haaɗaali fewndo ontuma, sabu hino woodi haa fewndo ɗoo wonɓe waɗde wiɗtooji mu’un e ngal duɗal-mawngal hara ko e Yoruba winndiraa.

Mi holli kadi wonde duɗe-mawɗe goo –wano jaaɓi-haaɗtirde nden Egerton (Egerton University) Kenya udditii laawol fii heɓugol Doktoraa e Falsafa (philosophia) ka ɗemngal Swahili.. haa no mi rewtiri Ecopii ka ɗemngal Amhariya ngal jogii nokkuure mawnde ka jaaɓi-haaɗtirde Addis Ababa, sabu himmirgol wiɗtooji Master e Doktoraa ka ɗemngal Amhariya…

Ko goonga, koo ko jaŋtaa dow ɗoo fof ko eɓɓooje duɗe-mawɗe ɗen, kono (id…

View original post 266 more words

Doge nguurndam hoodere

Ko heen koode pettata, ko punndi e gaasuuji woni e niiwo ngo, ko e mooɓondiral ɗeen geɗe koode tagatee e ballal pooɗal. Pettugol walla tagagol koode.
So niiwo ngo mabbi, renti, tamondiri e hoore mum sabu doole pooɗal, kala ko woni maggo e ɓakdi (matière) renndat hamondira waɗa morle morle, kala heen morlere nguleeki mum ɓeydo sabu ñookondiral

jokku taro
« Older Entries