Category Archives: Dawrugol

Hol ko waɗi Iraan ene ƴama leyɗeele Afrik? Rogere 2

He rogere adannde ndee en kaaliino jey sabaabu waɗde en ndee winndannde ko joɗnde waɗnoode ñalnde Hooreebiir 26 Seeɗto (Abril) joɗnde mawnde jooɗinoonde to gooto he Hotelaaji Ndakaaru (Sea Plaza) ngam yuɓɓinde yeewtere he ko yowitii he diine e renndo. Tiitoonde yeewtere ndee ene waawi firdeede: « Njuɓɓudi renndo tuugnaade he Qur’aan,  yiyannde Alhajji Sayku Umar Al-Fuutiyyu Tall e Imam Seyyed Ruuhullah Khomyni. Yuɓɓini yeewtere ndee ko Fedde annduɓe (seernaɓe Islaam) Senegalnaaɓe walla no nde ɓuri lollirde la Ligue Islamique des Oulémas du Sénégal/ رابطة علماء المسلمين في السنغال nde ardii ɗum Ceerno Madaani Muntaga Taal e yuɓɓo Irannaaɓe hono duɗal jaaɓi haaɗtirde winndereyeewal Al-Mustafaa.

Jokku Taro

Ngũgĩ wa Thiong’o, Afrik waasii ɓiɗɗo basorɗo!

Winndiyanke leydi Kenya biyeteeɗo Ngũgĩ wa Thiong’o, ganndo mawɗo he nder binndol Afrik hannde, maayii tawi omo yahra he duuɓi 87, ko ɗum BBC holliti ñalnde alarba. Oo gorko, baɗnooɗo nguurndam mum e winndude waylo-waylo leydi mum e daranaade binndol e ɗemɗe Afrik, ina ɗacci golle maantiniiɗe, ɗe o gollii ko ene yaha he duuɓi capanɗe jeegom.

Jokku Taro

Hol ko waɗi Iraan ene Ƴama leyɗeele Afrik? Rogere1.

Iran nana raaŋani duunde Afrik ene yooɓii njogitaari mum semmbe ɗaatɗo “soft power” (hono no laamuuji tuubakooɓe ɓee noddirta ɗum ni), teeŋti noon he kuutorɗe maɓɓe diine e nehdi (jaŋde) ɗe ene coomii he duɗal jaaɓi haaɗtirde Al-Mustafa, cosaangal nde ɓe ndentini duɗe maɓɓe ɗiɗi diineyankooje puɗɗingal golle mum lawakeeje he 2008. Duɗal ngal ene tuugnoo he kuutorɗe mum keewɗe ngam waawde yettaade payndaale mum rewrude he sentaruuji maɓɓe keewɗi. Duɗe walla juɓɓule jowitiiɗe he maggal, jaayndeeji (magasin) ɗi ngal walliftoo, kam he progaraamuuji jaŋde ɗi ngal lelnata.

Jokku taro

Kawtal Pelle Fulɓe noddii Pottital e jaayndeeji hannde to Ndakaaru.

Kawtal Pelle Fulɓe, fedde laawɗunde heɓtinaande he nder leydi Senegaal, kadi renndinnde pelle Fulɓe keewɗi waɗiino hannde pottital e jaayndeeji (point de press) ngam hollitde e laɓɓitinde yiyannde mum en he ko yowitii he toɓɓe keewɗe duketeeɗe he nder leydi Senegaal he ooɗoo saha. Ene jeyaa heen toɓɓere hol ko foti wonde dawrugol ɗemɗiyankeewol leydi ndii ngam ƴellitde ɗemɗe ngenndiije ɗee e rokkude ɗum en semmbe mo ene walla ɗum en he ƴellitaade e wontude ɗemɗe janngirɗe e gollirɗe, kono kadi alɗineede haa mbaawa tammbaade pine e gannde dowrowe. He ndeen toɓɓere, ene teskaa, hay seeɗa mo laamu nguu waɗata o, ɓuri wuuroraade tan ko to bannge Jolfe (ɗemngal Wolof) haysinno de to bannge kuule leydi ndii, ɗemɗe ngenndiije ɗee fof poti toon.

Jokku Taro

Fuladu: jibineede Waalde ɓinngu leydaagu (Mouvement de Rassemblement Citoyen) “Ɓamtaare Fuladu”

Fuladu, jibineede waalde ɓinngu leydaagu (Mouvement de rassemblement Citoyen) inniraande “Ɓamtaare Fuladu” ñalnde Hoore-biir to gooto he Hotelaaji Welingara. Waalde ndee ene renndini he nder mum, kaadar en, haala-heɗee en, ƴellitooɓe faggud, remooɓe, aynaaɓe e sukaaɓe rewɓe e worɓe. Tawa faandaara maɓɓe ko addude ballal maɓɓe he ƴellitaare he falnde (department) mo Welingara. Caggal ko ɓenni, ɓiyɓe Fuladu ene mbaawi fawde yaakaare mum en he ndee waalde, nde nganndu ɗaa tuugnii ko he dow doole ɓiyɓe mum gollanooɓe laamu, wonɓe he jaaɓihaaɗtirde, haa e ɓamtooɓe faggudu e kala semmbeeji guurɗi diiwal Kolda.

Jokku taro

Mali: Aminata Dikko Joopiima Wagner e Kooninkooɓe Mali He Warngooji Fulɓe

Ñalnde 27 Siilo yawtunde ndee, Goomu Ndeenka e Kisal mo Kawtal Dowlaaji (Conseil de securite de l’ONU) jaɓɓinooma dewbo pullo, Aminata Dikko, jeyaaɗo he fedde Kisal, catal Mali. Kisal ko fedde daraniinde jojjannde aynaaɓe he nder Saahal. Nde o ɓami konngol,  rewrude he peeñirgal ayaawo, Aminata Dikko seyfitii golle waɗboniyankeeɓe jihaadiyankeeɓe ɓe, kono o yooɗnaani golle soldateeɓe Mali kanum en e wallidiiɓe mum en Risinaaɓe, hono diɗɗal Wagner.

Jokku Taro
« Older Entries