Mali: Aminata Dikko Joopiima Wagner e Kooninkooɓe Mali He Warngooji Fulɓe

Ñalnde 27 Siilo yawtunde ndee, Goomu Ndeenka e Kisal mo Kawtal Dowlaaji (Conseil de securite de l’ONU) jaɓɓinooma dewbo pullo, Aminata Dikko, jeyaaɗo he fedde Kisal, catal Mali. Kisal ko fedde daraniinde jojjannde aynaaɓe he nder Saahal. Nde o ɓami konngol,  rewrude he peeñirgal ayaawo, Aminata Dikko seyfitii golle waɗboniyankeeɓe jihaadiyankeeɓe ɓe, kono o yooɗnaani golle soldateeɓe Mali kanum en e wallidiiɓe mum en Risinaaɓe, hono diɗɗal Wagner.

Aminata Dikko hollitii golleeji bonɗi ɗi soldateeɓe Mali ɓee e Yoɓee-fella’en Risinaaɓe ɓee mbaɗata he dow Fulɓe ɓe mbiyaani, mbaɗaani, kono ene takkiree wonde jihaadiyankooɓe tan sabu mum en wonde Fulɓe.

  Gila iiñcuru Mali nduu fuɗɗii, fedde Kisal ndee seeraani e waɗde loskooji he kala ɗo njangu waɗi he nder diiwe e gure fulɓe ngam waawde saaktude kaabaaru laaɓɗo wonndude he dalilaaji. Kadi gila ndeen ɓe ceeraani he jeertinde aduna oo e kala jaɓɗo heɗaadeɓe wonnde hayso e ɓe njaɓi wonnde Fulɓe nana he pelle jihaadiyankeeɓe kadi ene mbaɗa bonanndeeji kaantoriɗɗi ne, soldateeɓe Mali ɓee ne nana mbara siwil en rewɓe, sukaaɓe e nayeeɓe Fulɓe ɓe ngalaa fof ko mbaɗi. Ɓe ceeraani, gila ndeen, wullitaade aduna oo gila he nder jaayndeeji nder leydi ndii haa jaayndeeji caggal leydi torla mawka ka laamu Mali woni e waɗɗe Fulɓe he nder leydi he, gila he warngooji fenaande, duppude gure Fulɓe, haa e heɓtude jawɗeele mum en walla dummbude ɗum en he dow fenaande. Huccinde ɗeen pelooje he leydi Mali ko huunde nde terɗe Kisal ngonnoo he dow mum gila nde waalde ndee sosa.

  Ceedtagol Aminata Dikko to Goomu Ndeenka e Kisal, bonanndeeji ɗi soldateeɓe Mali e wallidiiɓe mum en Wagner mbaɗata Fulɓe to leydi Mali, addanii jaagorgal Mali caggal leydi, Abdullaay Joop, finnere saɗtunde. Jaabowol makko kadi wonii kittungol, kaaɓningol. Sabu he biyɗe Abdullaay Joop, ko adii fof ko laamu Mali tintinaaka wonnde Aminata Dikko walla fedde Kisal ene jogori rokkeede konngol he jonnde he, kadi omo yeddi goongirantaagal Aminata Dikko. O goongɗinaani oon ari ɗoo ko innde ɓiyɓe Malinaaɓe, woni kay ko won wonɓe caggal ɗeen pelle renndoyankeeje (société Civile) ngam haa mbaawa yawtinde peeje mum en cuuɗiiɗe.

Ngam jaabaade Aminata Dikko, biyɗo laamu Mali ene haani sakkude peeje ngam tabitinde ndeenaagu Fulɓe he nder Mali, Abdullay Joop wiy Mali ko leydi nayeeri, jogiindi pine e aadaaji ɓooyɗi. Ko leydi ndi leñɗi keewɗi koɗdi kadi njillondiri. Laamu mum walla konu mum waawa wiyde ene haɓa he hay leñol gootol keeringol e leñɗi leydi ndi. Nde tawnoo ko leñɗi leydi ndii fof ndenndi ngoni e konu leydi he. Woni kay, ko won jogiiɓe peeje cuuɗiiɗe dañɓe to banngeeji goɗɗi renndinde leñɗi haa kaɓti he koye mum en, kadi ɓe etiima ɗuum ɗoo e Mali kono ɓe ndonkii.

Wuurde he Kulol e Faayre

Tuggude he ñalawma mo Aminata Dikko, Cukko-Hooreejo Waalde Kisal, seedtii e yeeso Goomu Ndeenagu mo Kawtal Leyɗeele, haa jaagorgal Abdullaay Joop takkimo wonnde balloowo jooma en “peeje cuuɗiiɗe”, ko biyaaɗe bonɗe ngoni e huccineede he makko he nder laytiiji renndo (reseaux Sociaux) haa addaniimo dogde o suuɗoyi. Ko ene wona hannde yontere, o dewbo pullo cukko hooreejo fedde haɓanteende jojjannde aade, ko he kulol mawngol woni sabu ƴattooje e sappaneede warngo ɗe ɓiyɓe Malinaaɓe jogitiiɓe ko o jamfiiɗo ngenndi makko, ngoni e huccinde e makko. Hay gollidiiɓe makko he waalde Kisal ko wayno Dougoukolo (Baaba Alfa Bah) Konaare, ɓiy hooreejo leydi Mali kiiɗɗo o, Alfaa Umar Konaare e Binta Sidibe-Gascon kanum ne ko cukko hooreejo Kisal, kadi goownoɗo yaltude ene wullitoo he jaayndeeji, ɓeen fof kisaani biyaaɗe bonɗe e jaŋtowooli najoore. Kono kamɓe fof e ɓene ndeeƴi, e ɓe calii jaabaade sabu kulol e salaade duñcude docette fitina. Kono nguurndameeje maɓɓe hannde ene saɗti wonaa seeɗe. Kamɓe e ɓesnguuji maɓɓe kala ɓe nguuri ko he kulol e jerminaare.

Plente sabu takkere fenaande (diffamation) e jamfa toowka

Ñalnde 30 Siilo, fedde nootirtoonde Collectif pour la Defense des Millitaires (CDM) noddi Aminata Dikko he ñaawore ngam takkere fenaande (diffamation) e jamfa toowka (haut trahison). CDM ko fedde tafaande caggal coup d’État baɗnooɗo he lewru Juko 2020, ɓadiinde ɓeen soldateeɓe heɓtirɓe laamu nguu doole njooɗi hannde e jappere ngardiigu leydi Mali. Kono Aminata Dikko tini oon pelente ko he laytiiji renndo.

So goonga, haysinno tawii won juuɗe cuuɗiiɗe ɗowata fitinaaji gonɗi he nder leydi Mali ɗii, hono no jaagorgal Abdullaay Joop yiɗi naatnirde ɗum he nder hakkillaaji yimɓe ni, caggal ɗii warngooji Fulɓe duumiiɗi jooni ko ene wona duuɓi limtinɗi e gure duppaaɗe, laamu Mali natti waawde tan hujjinoraade wonnde haɓata ko he añɓe walla waɗboniyankeeɓe.

One comment

Addu Yiyannde ma

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.