Seyku Usman Dan Fodio: Noddaandu Islaam e Mbayliigu Dawrugol

Waaju e Noddaandu (Da’wa) Seyku Usmaan fof e wonde haa jooni sanɗa jokkuɗo e yiylaade ganndal e wonde ceerno joom fosinaaji ne, haɗaani ɗum wonde baajotooɗo e noddoowo e nder diine Islaam. Sikke alaa, nootagol ngol yimɓe ɓee nootittonoo e noddaandu makko nduu e keɗtagol maɓɓe waajuuji makko ɗii, ɓeydiima suusnude-mo e softinde-mo he yaajnude da’wa makko o haa o yettinoyi ɗum e nder gure goɗɗe e nder falnde maɓɓe e leydi maɓɓe Gobir.
Caggal ɗum o nawi ɗum haa e leyɗeele hawsankeeɓe goɗɗe ɗe, ko wayno Zamfara, ndi o waɗi e nder mum duuɓi joy. Sabu o wiy e binndanɗe makko, wonnde o tawii e nder mayri nokkuuji keewɗi ɗi Islaam yettaaki walla yimɓe ɓe cuwaa naatde he diine Islaam.
Hakke duuɓi sappo e jeenay (19) Seyku Usmaan ko ceerno egga-hoɗa tan mo alaa ɗo ñiiɓi, kanko e miñi makko kadi almuudo makko Abdullaahi haa biyiiko Fattaah Bello ari yanti e maɓɓe. Kala nokku mo o ari, so o wonii ɗoon ko juuti haa o darnii ɗoon dental, o woppidtu dental ngal gooto e almudɓe makko mo o hoolii, oon jokka golleɗe kanko o ɓenna fayde nokku goɗɗo.
Ko addani noddaandu Seyku Usmaan wonde heeriindu e nder daartol da’waaji e jihaaduuji e nder ɓaleeri Afrik walla boom mbiyen e nder winndere Islaam kala, ko noddaandu makko wonaa tan jeewte e waajuuji walla fellude tan e hoonaade, hayso tawii ɗuum fof ene heen. Seyku Usmaan huwtorii e noddaandu mum ko tinndinde, jannginde e haɓde e majjere tawa ko rewrude e binndol e momtude humam-binndaagu. O mo huwtortonoo Arabeere ngam winndude defte ɗe almudɓe makko janngirtunoo e nder duɗe e dente ɗe o sosi ɗe. O mo huwtortonoo ngal kadi ngam jaabtaade ɓatekeeji ummortonooɗi mo bannge-yoo e-bannge ɗi joom mum en ene kuccinatnoo e makko laaɓnde mum en e ko yowitii e da’wa makko walla ko wayno fatwaaji (ñaawooje) makko. Woɗɓe kadi ko seerenɓe winndatnooɓe ngam ñiŋde noddaandu ndu ene ceyfitamo tawa faandaare mum en heen wonno tan ko yiɗde faddaade ndee wempeƴere pinal arnde regginde penaale ɗe ɓeen seerenɓe kuwtortonoo ngam sokde keeweendi e renndo ngo e nder majjere; ko ɓeen ngoni waddatnooɓe junngo e laamɓe ɓe, mballita ɗum en e lorgol miskineeɓe e doofolɓe ko aldaa e lawol sariya. Kono kala nde gooto e ɓeen huccini e makko haala o winnda deftere o riiwta hujjaaji mum o rokka ɗum dalilaaji laaɓɗi tawa ko e faawaade e Qur’aan e Sunna Nelaaɗo (Yoo Allah Juul e mum hisna ɗum).
Kono Seyku Usmaan e almudɓe mum njonndinaaki tan e winndude e Arabeere, alaa, nde tawnoo o mo anndi wonaa jamaa o (dental ngal) fof waawi taraade binndi Arab walla waawi faamde ko winnda e ɗemngal Arab. Tuugnaade e ɗuum o huwtorii binndi ajami ngam jannginde yimɓe ɓee e neenawal mum en. Kanko e almudɓe makko ɓe kuwtorii jime (beyti) e ɗemɗe nokku o, ko wayno Pulaar/Fulfulde e Hawsankoore walla Tamaasik, ekn… ngam jannginde keeweendi ndii ko ɓe mbinndata e Arabeere ko, tawa ko e mbaydi newiindi faamde, weeɓndi reen’de kadi welndi reftaade. Ɗeen jime walla mbiyen beyti, lomtii jimɗi naalankooɓe e jabbaaji waɗti kala ɗo tolniɗaa nanataa ko neɗɗo ene beyta, gila e nder galleeji haa e jeereeji. Ko wonaa Seyku Usmaan, miñi makko Abdullaahi e ɓiy makko Fattaah Bello, almudɓe makko heewɓe kadi mbinndii. Ɓiyɗo makko dewbo ene wiyee Naana (Neene) Asmaawu, winndi ko heewi kadi firii hakke 25 e binndanɗe makko, waɗti ɗum en e Pulaar walla Hawsankoore. Jom galle Neene Asmaawu kadi ene wiyee Maalam Giɗaaɗo winndii ko heewi e Arabeere kadi e ɗemngal mum neenewal Fulfulde. Seyku Usmaan e almudɓe mum mbinndii e ndenndaangal fannuuji gannde janngetenooɗe e ngaan saanga e nder duɗe Islaam. Ɓe mbinndii e Fiqh, Siirah (Nguurndam Nelaaɗo), Tasawwuf (suufiyankeegal), Hiisa, Mbewu, Elmul Kalaam (theologie) Mantik[q] (logic) Safaara ( medicine), Daartol e iwdi Fulɓe. Eko anndaa, kanko Seyku Usmaan e miñi makko Abdullaahi e ɓiy makko Fattaah Bello, ɓe mbinndi 258 gollal, tuggude e yimre haa yettii e deftere haaloore e gootal e gannde jaŋtaaɗe dow ɗee. E deftere mum wiyeteende: Nguurndam e Golle Usmaan dan Fodiyo, Ismael A.B. Balogun, yaltinii heen doggol tiitooɗe 115 deftere ɗe Seyku Usmaan tan winndi. Yoga e ɗeen defte nana lelii hannde e nder defterɗi duɗe jaaɓi-haɗtirde Nigeria, ko wayno Ahmadu Bello University mo Zaria, ɓurɗo njanɗude e duɗe jaɓi-haɗtirde Afrik, walla Kano e Ibadan. Keewɗe e majje kadi ene piraa e ɗemngal Engele.
Ene jeyaa e defte Seyku Usmaan wiyeteende Kitaabul Farq. E ndeen deftere, Ceerno o ene ñiŋa heen laamuuji leydi hawsa e watulaaɓe mum en kadi o woppaani heen seernaaɓe ɓe o noddirta seerenɓe muuɗnateeɓe. Ñiŋoore Seyku Usmaan e dow laamɓe ɓe e nder Kitaabul Farq, ene waawi tonngeede e ɗeeɗo toɓɓe nay, koɓe:
- Leptooɓe Miskineeɓe
- Lorooɓe Doofolɓe
- Wuurɓe e belanteeje koye mum en
- Yaɓɓooɓe ñaawooje Sariya Islaam.
Yeru e toɓɓere arwannde nde, ceerno o ene huccina e laamɓe ɓee ɗeeɗo ñiŋooje, wonnde eɓe pawa e yimɓe ɓee kubbal (lempooji) di sariya yamiraani, ɓe caaynoo rewɓe ɓe ngonnda e mum en tawa ɓe ndesataa ɗum en,ɓe njoɓnoo e nder jeereeji juutiiji walla ɓe itta e dammuli mum en ko yamiraaka,laamu ngu ene fawa juuɗe mum e dow jawɗeele aynaaɓe hakke cogle tawa ɓe coodaani, so koɗo maayi e nder maɓɓe ɓe ƴetta jawdi mum hayso ronooɓe mum ngaranii keɓataa.Ene jeyaa e kubbe ɗe ceerno o ñiŋi ngal ɓe mbiyatnoo Jinngali, ko kubbal ngal laamɓe hawsankeeɓe naamnotonoo Fulɓe aynaaɓe.
E toɓɓere ɗimmere nde,lorgol doofolɓe, Seyku Usmaan ene ñiŋra laamɓe ɓe wonnde hay gooto waawaa yettaadeɓe sowonaa rewrude e watulaaɓe te ɓeen ko maa ndokkee njeenaari, laamɓe ɓe e koye mum en njaɓataa waɗde hay huunde tawa ndokkaaka mbelnaari. E nder nyaawooje maɓɓe ko kala ɓurɗo ko addi ko kanum rokketee ngoonga.
E toɓɓere tatiɓere nde o wiy laamɓe ɓe nguuri ko e bellanteeje koye mum. Ɓe nguuri ko e galleeji (palais) mawɗi cuɗaaɗi suɗngo fantungo, ɓe ndesa taaraaɓe ko alaa ɗo haaɗi, heen sahaaji gooto e maɓɓe ene jogoo haa rewɓe ujunere (wuluure), e ɓe piyanee bawɗi, kolli e nyaanyooji, ɓe njooɗoo e ɓe njeeba amooɓe.
E toɓɓere nayiɓere he o ñiŋi laamɓe ɓe e ko njaɓɓata ñaawooje diine ko, ko wayno waasde taƴde junngo gujjo, rajmude jinɗo walla nyaawde hadde e dow barɗo, ɗum woni warteede, ɗe ngeɗe fof so joom mum addii mbelnaari tan ɓe ngoppat ɗum ɓe mbaasa fawde e mum ko sariya yamiri ko.
NANA ASMA’U, DEWBO PULLO KAƁANANOOƊO WELLITAARE DEWBO DUUƁI 100, KO ADII DILLERE FEMINISMA
Nana Asma’u walla Neene Asmaawu, sabu ko noon woni innde ndee tigi, ko dewbo pullo lolluɗo he nder daartol Afrik kam e daartol diine Islaam. Neene Asmaawu (1793-1864) ko ɓiy Seyku Usmaan Dan Foodiyo, diidnooɗo laamu Fulɓe Sokoto o. Ko o dewbo ganndo, joom tiiɗndi e geɗal mawngal he nder leydi Sokoto (Nigeria), keɗananooɗo kadi o wonnoo… [Jokku Taro]
Natal Seyku Usmaan Dan Fodiyo (1)
Sayku Usmaan Ɓiy Foodiyo ko gooto e mujaddid en ɓurɓe teskeede e nder daartol Islaam haa ɓuri teeŋtude noon e nder ɓaleeri Afrik. Dan fodio (firti ko ɓiy Foodiyo e hawsankoore) hono no o ɓuri lollirde, ko Pullo jeyaaɗo to leydi Hawsa. Ceerno Maamuudu Jah mo Pete (Fuuta Tooro) ene wiya ko o Demdemo (yettoode makko ko Dem) kadi iwdi makko ko Jamaa-Alwaali, diiwan Tooro e nder leydi Fuuta Tooro…[Jokko Taro]
Pingback: Nana Asma’u, dewbo Pullo kaɓananooɗo Wellitaare dewbo duuɓi 100, ko adii dillere Feminisma | Binndi Pulaar
Pingback: Pulaagu, Islaam e Ganndal | Binndi Pulaar