Binndol e Muulngo Defte Pulaar: Daartol ARED

Dewbo tuubaak Ameriknaajo cuuɓiiɗo Afrik e ɓamtaare ɗemɗe mum,Sonja Fagerberg-Diallo yeɗii nguurndam mum fu Pulaar, ngal o gallaani tuggude e nyalawma mo o yiytingal haa e foofaango makko wattando. No taaniraaɓe tutorinooɓe ngal tinndi ɗi njannginiratnoongal entaaɓe saanga nde naange muti haa kuunaali, nyalbi e ɓoti jiitondirɗe e yumum en ndeeƴti;
no maamiraaɓe facciranatnooɓe sukaaɓe piɓle maggal coomiiɗe e daarti, e les ɓowle walla gaŋɗe; no rewɓe nyeenyɓe naayeeɓe tinndiniratno ngal, boombi jontuɗi e ceemedaali tokoosi nguurndam suudu e dewgal, Sonja jannginiriingal konngi tappaaɗi e kaayitaaji ɗi ngommbudi ndi momtotaako. Alaa baawɗo daartude ɗiin giɗli e ngaal jahdigal e yolnde nguurndam ha ɓuri Sonja e hoore mum, o woppanii en binndanɗe ɗe ene ceedtoo, wonaa tan golle makko e maggal, kono kadi pellital ɓiɓɓe maggal njogii ngam hisnude ngal e waɗtude ngal paggorgal gannde.
Ngol ɗoo ciimtol ko ngol o winndunoo e ɗemngal Engele, etiɗen waɗtude e Pulaar ngam haa ɓeyda ganndal men e makko, kono kadi haa ɓeydo ɗen faamde sippiro wonaango ngoo e caasal daraniiɓe ɗum ɓee. Muulngo Defte e ɗemɗe ngendiije Afrik, Daartol jibinegol Goomu Winndiyankkooɓe e Ɗemɗe ngenndi e Fedde ARED
NAATIRKA
Suɓaade wonde muuloowo defte ngam yimɓe ɓe keeweendi mum en ngona yiyooɓe binndi wona miccal ngal heewɓe njaɓata suɓaade. Kono goonga tan ko yimɓe yarlitaniiɓe muulngo defte e ɗemɗe Afriknaaje ɓe, njalti ko e sappeeji ngenndiyankooɓe jogitoriiɓe winndude e haalde ɗemɗe ngendiyankeeje no fiɓnde (diine) ni, wona wonde fanniyakooɓe wallifogol jogiiɓe karalaagal ngal ene njeenycinira ngalu.
Nde tafmi ARED (Fedde nde wonaa julorde), 1990 ngam haa nde wona hebloore e muuloore defte janngirɗe pulaar nde, hay gooto jooɗtoranooki wonde ma min mbaɗtu yeeyde 40,000 deftere pulaar e nder hitaande.
Muulngo defte e ɗemɗe ngenndiije ene ŋakkaa denndaangal geɗe kaajojinɗe ngam waɗde ɗum tergal guurngal e nder lower njeeygu defte e Afrik [ene ŋakkaa] – winndooɓe, tarotooɓe, fanniiɓe e saatagol, kam e yeeytooɓe (distribution network), mi inna heen geɗe nay tan ɓurɗe hatojinde. Ndeke so neɗɗo ene jogori arwude e ngaal meccal, joom mum ene haajojini e fiɓnde mawnde,peeje lugge, e nyeenyal toowngal haa ɓuri ko julorde normal naamni ko. Ɗum ko daartol neɗɗo gooto tigi, debbo gooto Ameriknaajo, gontuɗo muuloowo defte e ɗemngal Pulaar to leydi Senegal.
FANNIYANKAAGAL E HEBLO
Giɗli am e Pulaar puɗɗii ko e 1974 taw komi almuudo miɗo ɗaɓɓa doktora am e ɗemɗe e conyce Afriknaaje to Duɗal Jaaɓi Haaɗtirde ngal Wiskonsin(Amerik). Binndanɗe am njowitinoo ko e ɗemɗe e conyce Afrik ngam heblanaade ɗum ngonmi e nanngitaade [e manyatafon], e hinyde daarti e Pulaar mo Gambi. Kono nde njahmi haa njettimi e golle, ko nanngitonoomi e jeewte hakke waktuuji keewɗi ko, winnditaade ɗum wontanimi caɗeele sanne, tawmi noon ko fayti e ɗemɗiyankaagal ɓuranimi himmude e ko yowitii e hinyngo conyce. Hayso Pulaar ko ɗemngal bittangal no feewi, wiɗtooji ɗii kala keewi daraade ko e tolno kelme walla mahngo konngi- ɗoon ɗo miin caɗeele am wonno ko faamde holno ɗemngal ngal lelortoo, ko wayno joofogol saha, deggondiral kelme, jotondiral konnguɗi (konngi), ekn. Te ɗum ko geɗe ɗe ngaraani e defte doosɗe celluka goodaaɗe ɗe. Heewi ko njiimmi e konngol ene winndii, taw miɗo anndi kelme gonɗe heen ɗee fu, kono mi ronka anndude ko ngol firtata, walla mi aanda e hol ɗo potmi waɗɗe pesgal, toɓɓere darnirde walla joofnirde konngol so tawii neɗɗo winndi tan woppirii noon waɗaani heen ɗiin maandeji. Fotde duuɓi jeegom miɗo golla e ndeen jaawre binndi- miɗo hoɗi kadi miɗo golla e nder senegaal ngaan saanga- caggal ɗum mbinndumi deftere am gaynirde, nde tiitoonde mum ko “Syntactic Expensions in Text: Beyonde subject-Verb-Object in the Pulaar Language”, nde ngannduɗaa ene renndini faale am gadano mo njogiinoomi e daarti pulaar e passion (yiɗde walla guurte) am gonɗo e mawnude fayde e ɗemngal e hoore mum e golle ɗemɗiyankaagal.
Nde timminmi doktora am nduttiimi Senegal, wonndude e fayndaare jokkugol wiɗtude Pulaar e waɗde diisnoyankaagal (cosulting) taw ko e dumunna daɓɓo ngal ene jeyee heen binndugol defte janngirɗe tawa ko e calte Pulaar ceertuɗe.
Hitaande nde nduttiimi nde,1982, ko seedtinnde e waylowaylo, wonaa tan e nguurndam am, kono hay dillere ɓamtugol pulaar e hoore mum. Ko ndeen diidngo gontugol muuloowo defte e ɗemngal Pulaar fuɗɗii. E November 1982 tawtoraami mooɓondiral fedde wootere pinal anndiraande “Fedde Bamtoore Pulaar Senegal”. Ko ɓuri faayodinde e ko nanondiraa e ngaal mooɓondiral ko yoo jaŋde pulaar wontu hammu mayre garwaniijo. Yiytude nde- walla mahde nde jokkondiral tiiɗngal hakkunde pinal, ɗemngal e binndol,- addanii FƁP waawde yuɓinde e ɗowde duƴƴal (movement) kesal ngam ɓamtugol jaŋde Pulaar. Tuggude e 1982 haa 1989, kala nde ndanymi yaajeende mi yilloyto duɗe janngirɗe Pulaar ɗe ngannduɗaa jannginatnoo e mum en ko yimɓe jeyaaɓe e nokkuuje hee yarlitiiɓe. E ngaan saanga ko ɓurnoo heen heewde ko sukaaɓe janngooɓe e duɗe frayse hakkundeeje (lycee), ɓe ene njarlitinoo jannginde koreeji mum en e hoɗdiiɓe mum en winndude e taraade e ɗemngal Pulaar e dumunna mum en guurte.
GWEƊG (GIPLLN) E PUƊƊORƊE MUULNGO
E 1985, sehilaaɓe njoyo (ɗemɗiyanke en tato e waliftooɓe ɗiɗo) caggal nde ndaari ndee ɗoo duƴƴere ene mawna kadi ene ɓeydoo tiiɗtinde keɓe mum, njooɗodii teskii wonde ŋakki e ngal duƴƴal ƴellitgol binndol ko defte.Ɗuum ko ƴellitde binndol taw ne jokki huwtoraade gowlaali hono no adan nii tan. Kuwtorogal ɓurnongal yaajde ngam sarde binndol wonnoo ko kayee(cahier, notebook), mo neɗɗo ene waanjitoo e mum konngi Pulaar winndaaɗi e alluwal hee ɗi, kadi joom mum waanjitoo konngi ɗii ummoraade e kayee mum fayde e alluwal goɗngal. Ko nii binndol Pulaar sarorii.

No waynoo kala, winndiyanke Yero Dooro Jallo ( mo ngannduɗaa heɓiino wallifaade deftere nde woni almuudo ene jannga Keer) e ɗemɗiyanke Fari Kah pelliti wonde muulngo defte pulaar e Senegal ko huunde nde poti waawde waɗde so mbadtii heen tiiɗnaare mum en. Leelaani njantumi heen, tawi woni sabaabu mum ko wondemi gooto e yimɓe seeɗe e nder Senegal jogiiɓe ordinator bawɗo winndude alkule Pulaar.Ɗemɗiyanke goɗɗo e windiyanke goɗɗo mo ngannduɗaa ko kanum wonnoo hooreejo Fedde Ɓamtoore Pulaar, hono Abubakri Dem timmitini nguun goomu. Min en njoyo, ko aldaa e hay ganndal gootal e humpito holko hatojinaa e saatoyankaagal (editing) walla yaltinngo (publishing), min mbii min muulat deftere Yero Dooro Jallo arwannde nde, Ndikkiri Jom Moolo. Inniraande gorko gooto(monde wayɗinta nguurndam mum) jurminiiɗo kadi jalniiɗo, goynoowo kadi jalna kala taratooɗo saanga nde konngi njokki suppitaade e ɗereeji. Nyalnde Aset subaka min mbeeti galle am huuraade e ordinator, e min taroo daaɗe dow 200 ɗerewol binndi e ndaarorgal (monitor) ordinator, e min caatoo e min peewnita. Ene jeyanoo e golle amen ɓeydude e binndi hee kala-kala, gila e pesɗe, toɓɓe darnirɗe, haa jume nde tawnoo Yero Dooro huutoranooki hay gootal e ɗee doosɗe mbinndiin, haysinno min tawii binndol ngol alaa nyiŋoore kadi e ngol sanyii e mahdi pooɗciindi tuugnaade e kuule jaŋtowol (oral tradition). Nde min ngayni saataade ndee, fedde ene wiyee “Joint Christian Ministries in West Africa” (jooɗiinde Nigeria, joginoonde faale e jaltingol defte e Pulaar) rokki min $ 1000, ko min njobiri muulngo, leelaani min njiiloyi imperimeri (muulowo).
Nde min [ng]enndi adan noon yaakaare amen ɗeɓii saayde. Jom imperimeri oo wiy min impirimant mo min kuwtorii oo moƴƴaani huwtoraade e muulngo. Duuɓi ɗiɗi dewɗi heen ɗii fu ko e min ngaagi, e min ndonki danyde feere e oo saɗɗa, haa battande mum ndanymi impirimatn laser, ndeen tafmi binndi gabbinaaɗi (postscript) katojinaaɗi ngam alkule pulaar. Battande mum e 1988 min mbaawi muulde ndeen deftere. Min lemmini nde ko e les ndaɗɗudi to galle am. E ngaan saanga terɗe goomu nguu nayo heddiiɓe ɓee ene caraɗe damal-e-damal, haa teeŋti noon e nder duɗe Pulaar goodanooɗe, min njeeyi nde yimɓe fuɗɗotooɓe waɗtude taraade hooɗanooɓe ɗum ngara haa e damal defnirde am. No naniranoo fu, anndaama e nde waawi soodeede ɗoon.
E ko min cikkaano, nde jariri no nyoomre werlaande docatal jeynge ni, min pelliti ɓuri moƴƴude ko yoo min maha njuɓɓudi ndi ene tammboo ko wonaa tan njeeygu deftere ndee, kono hay ko yowitii e saato e muulngo binndaaɗe ballife keewɗe ɗe ene ngoni e juuɗe amen taw mooftii tan ko e bakane walla kartoŋaaji. Ko nii woni jibineede Goomu Winndiyankooɓe Ɗemɗe Ngenndi (Groupe d’initiative pour la Promotion du Livre en Langues Nationales). Njeeygu ndeen deftere arwannde addi e kaalis ko yoni joɓgol muulngo deftere amen ɗimmere ndee, Tinndi, Cifti e Pulareeje nde Abubakri Dem wallifinoo. Yaltingol amen ɗee defte saabiima teskuyaaji wallitooɓe heewɓe huccande min, ɓe balle mum en min muuldi defte joy e nder sappo e go’o ɗe min njaltini tuggude 1988 haa e 1990, ɗe min njeeyi rewrude e jokkondire amen, hayso goodaangal peŋɗe janngooɓe e jannginooɓe FƁP ko ballal mawngal wonno.
E oon dummuna kala, njoyo sosnooɓe goomu nguu ɓee ngollortonoo tan ko e yarlitaare. Gooto heen kala ene jogii golle hoore mum. Wonno faale amen tan ko yoo ko wallifaa koo muule yalta, min ngalaano fayndaare walla anniya waɗtude ɗum julorde, walla boom wonde ma ɗum waaw addude e kaalis ko ene yona njoɓdi muulngooji ɗi. Min pawatnoo njaru defte amen tan ko e ko ene yaltina fere muulngo ngo, nde tawnoo ko ɗuum tan wonno heen fere ɗe min njoɓata e ngaan saanga.
Kono e 1990 nde min tawi deftere amen ɓurnde horsineede nde, Ndikkiri Jom Moolo, koko gasi haa laaɓi, te min kuwtoriima kaalis jeeyanooɗo e mayre oo fof ngam muulde defte goɗɗe, haaɓnorii min sanne. Tuugnaade e oon teskuya e teskuyaaji ɗi ndanymi e juɓɓingol duɗe jaŋde mawɓe, e keblugol jannginooɓe ɓe ene njanngina e mum en, addanimi e 1990, tafde fedde woɗnde ɗimmere, Association in Research & Education for Development (ARED) wonndude e anniya yaltingol binndanɗe kese jariborɗe ngam jaŋde mawɓe, e heblude jannginooɓe nde kuwtortooɗe- kadi e wallude saatooji goomu GIPLLN taw ko meere-meere (aldaa e njoɓdi), mbele ma min mbaaw jokkude yiɗde amen jaltingol defte conyce taw ARED ne ene yaltina janngirɗe to fannu mum yahri too.
SOSEEDE ARED
Association in Research and Education for Development sosaa ko e 1990 taw ko fedde nde wonaa julorde. Hayso tawii to bannge laawol ko nde fedde Ameriknaare ne, nyiiɓirde mayre toownde woni ko Dakar, Senegal. Miijo ARED fuɗɗorii ko e gollal am eɓɓo ngam feewnude defte janngirɗe e Wolof e Pulaar taw ngalu nguu ko UNICEF wallitatnoo ɗum, ɓe kolliri ɓurantaɓe ko gollondirde e njuɓɓudi (fedde walla goomu), wonaa tan fanniyankooɓe sariiɓe. Kono nde ARED sosa neeɓaani ɗeen balle taƴi, heddi ko mami yiyloyoo e ko leelaani, balle e paggorɗe goɗɗe, kono payndaale am ko laaɓtuɗe (jogiiɗe sifa keeriiɗo) ko hono noon ne kay ɗe ARED e ngonka mum feddeyakoore.

Gila e fuɗɗoode ARED sifiima hoore mum wonnde ko yaltinngoyanke (publisher), hayso tawii ko mo-wonaa-julorde. Kono noon e min ndenndini golle binndol e yaltinngo binndaaɗe ko’e amen wonndude e keblugol pelle ɗe ngonaa paggorɗe, kuwtorogol ɗeen binndaɗe e duɗe mum en.
Terɗe goomu ARED gadane ɗee kala ngummi ko e ɓurɓe wonde ŋanaa en e nder jannginatnooɓe ɗemɗe ngenndi ɓe ngollodinoomi e fannuuji goɗɗi-ɓe alaa e mum en fu jogiiɗo karalaagal to bannge mbinndiin, saato walla yaltinngo.
No GIPLLN ni, ARED ene joginoo goomu winndiyankooɓe nderyankeewu, waɗɓe binndanɗe amen gadane ɗee kala. Nde tawnoo min mbinndatnoo ko e software lelngo kelle directment, e min cippira e hoto winndannde ɓur hello, diidngo (concept) e lelngo kelle fof wontu gollal gootal. E mbenydi GIPLLN, ɓe winndiyankooɓe mum en jahrunoo ko bannge conyce, fento walla kisal pinal e ganni, winndiyankooɓe ARED kanum en (ko e ɓeen njeyaami) jahrunoo ko bannge defte keblirɗe walla janngirɗe Pulaar tawa ko e fannuji keewɗi ko wayno: janngude taro, hiisa, fento, hirjo, qiimngo-bidsee, eɓɓo-ɓamtaare, ganndal ɗowngo-golle, peeje ngardiigu, peeje kaaldigal e cafrugol luure,ekn…
Pelle ɗiɗi ɗee ko ɗe timmitindirooje e payndaale majje, ɗe mbaɗi binndanɗe keewɗe e fannuuji ceertuɗi ngam ɗiɗo fu, coodanoowo hoyre mum ( ɓe ko ɓuri heewde e mum en cuɓotoo ko defte jowitiiɗe e pinal), e pelle jannginooje ( njiɗi ko jannginirɗe e keblirɗe).
Hayso miin e hoore am miɗo jokkunoo gollaade e ARED e dow yarlitaare hono no GIPLLN ni ne,terɗe mayre goɗɗe ɗee ko yoɓeteeɓe. Ene jeyaa e gollal maɓɓe “ballal saato” (tappude, feewnitde, impirimde, e sarde), geɗe ɗe hay GIPLLN ene hatojina ngam defte mum.
Kono e dumunna gadano o, ballal ngal ARED waawnoo addude e saato ko kakindiingal wonno. Min njoginoo ko ordinator gooto 512 Macintosh gonnduɗo e ndaarorgal (monitor) tokosal; min mbaɗatnoo lelngo kelle deftere amen hiisa adannde nde 120 derewol ko e superpaint mo kala hello e mum ko ɗerewol mum bannge; nate bayɗenirɗe amen min skaniri ɗum ko “Thunderscan” kuwtorogel tokesel ƴettungal joɗnde leppol (ribbon) impirimant amen dotmetrix, refit kadi terɗe goomu nguu e ngaan saanga taw hay gooto e mum en meeɗaano memde ordinator ko adii nde liggotoo e ARED, ko yimɓe jeyanooɓe e jannginatnooɓe yarlitiiɓe ɓe ngollodinoomi e mum en e ko yawti.
Ene jeyaa e caɗeele ɗe kala saatoyanke e ɗemɗe Afriknaaje fottata, fellitde suɓaade mbele ƴettat gollooɓe fanniyankooɓe annduɓe no saato waɗirtee, kono tawa baawgol joom mum en ɗemngal ngal ene hakindii walla ƴetta gollooɓe ngenndiyankooɓe saasɓe e ɓamtaare ɗemngal e pinal, kono tawa joom mum en ene kaajojini e hebleede ngam waɗde gollal saato, miin cuɓiimi ɓe saketɓe. Howri e yimɓe ɗiɗo ɓe keblunoomi adan ngam haa ngona jannginooɓe e heblooɓe, Awa Kah e Mamadu Lih ngoni feɗɗitiiɓe sanne e kuwtorogol ordinator, kadi e winndude binndi Pulaar. E ɓe tappira peɗeele ɗiɗi e alluwal-alkule (keyboard/ clavier) Engele, ɓe ngona to gollorde amen haa waktuuji ɗiɗi (2:00) jamma eɓe cippira e faamde holno kaɓirɗe ceertuɗe mahiiɗe e nder software he kuwtorortee; be ngoni jaale goomu ARED (ngu hannde ene ɓeydii e mum terɗe tato woɗɓe) winnduɓe, caati, mbaɗi lellngo kelle ko ene ɓura cappanɗe joygom (60) tiitoonde (deftere) hesere, piri nowgaas e nay (24) e ɗemɗe goɗɗe, kadi mbinnditii ko ɓuri cappanɗe joy deftere ɗe ARED yaltini ummaade e 1991 haa 1999.
YIYTUDE FEERE E LELNUDE EƁƁANƊE
Gootal e geɗe ɓurɗe himmude ngal ene addani golle amen arwude e ɗiin duuɓi gadani, ko ƴellitiraade taaɓal-taaɓal e won e fannuuji janngingol e pinndingol (walla humpitugol), ɗi min nganndiraa e mum no feewi. Ɗum mahii ko e sosde lowe jeeɗiɗi, ɗe denndaangal ballifanɗe amen e mooɓondiri e mum en. Ene jeyaa e ɗeen lowe:
1) Defte puɗɗorɗe e hiisa;
2) yuɓɓo e ngardiigu;
3) renndo e laamu;
4) Pinal Fulɓe;
5) Safaara;
6) Humpito ganndal e mbaylaandi;
7) Diine.

Min puɗɗi gollal duumingal jaribooji wonndude e peeje kese janngingol taraade e gannde goɗɗe katojinaaɗe (humpito e kala mbaydi, ganndal hiisa, e ɗowngo-golle ngoni ngooroondi), min njariboo ɗum e duɗe, so gasi min muula ɗum,min kebla heen pelle goɗɗe e holno kuwtorortoo ɗeen defte. Yeru, e ngaaɗoo saanga e min liggoo e peeje baawɗe wallude aynaaɓe eggiyankooɓe waawde janngude taragol e binndol tawa ngaraani duɗal, nde tawnoo ɗuum ko huunde ndeɓe mbaawataa waɗɗe e duumaare.Jogaade winndiyankooɓe ko’e amen ɓe feccere e sahaa mum en mbaɗata ɗum ko e yahde e duɗe ene kebla pelle walla goomuuji janngooɓe wontii sifaa e gollal ARED. Min meeɗaani woɗɗude soodooɓe defte amen ɓee ndee tawnoo min njaribtoo binndanɗe amen kese kadi min mbaɗata heblooji ko e duɗe maɓɓe.
Lowre ɗimmere nde min naatani haa wonti dowrowre e golle amen ko waɗtude liggodaade e fanniyankooɓe jaaɓihaaɗtirde e ko fayti e mahdi renndo( civil society), e nder goomu mo porofosor o ene adda loowdi ndii, ARED adda lelngo tawa ɗeen ballifanɗe binndaaɗe e Pulaar ene teskee heen katojine, tolno, e ko puɗɗotooɗo waawde taraade ene fota hatojinde. Ko yowitii e ɗuum kadi min mbaɗii heen defte keewɗe keeroronaaɗe aynaaɓe ɓe ngannduɗen ko feccere mawnde e nder lenyol haalooɓe Pulaar kono hannde ko jonyaaɓe to bannge renndo e faggudu kala e nder Afrik Bannge Hiirnaange.
Wiɗtooji kesi hannde kollirii no ngaynaaka daayre (eggude abboo morso) woniri feere moƴƴere, yahdunde e ngonka diiwaan Sahal nde tawnoo morso ene saɗti kadi ene ɓurondira e won nokkuji e makko e woon kitaale (hikka ɗoo morsa, mo wuuri to morsa no toɓooli mbaydi). E min cippiree e saaktude ko ɗiin wiɗtooji peenyini ko e defte amen mbele haɓe mbaawa humpitaade ɗum, ɓe ɓura renndude ɓe kaɓanoo hujjaaji maɓɓe tawa ko e dow tuugnaade e humpitooji ɗi ɓe tawi e nder defte amen ɗii.
ARED ene jokki yaltinde defte fento, conyce, e ko yowitii e binndanɗe pinal, ko ɗeen boom tarotooɓe (ɗaliyotooɓe) ɓee ɓuri waawde soodde e defte janngirɗe.
Tuggude e 1990 haa 1998, terɗe goomu ARED walla liggotooɓe maggu, taw ɓeydiima fannaade, taw yoga e maɓɓe kadi ngontii yoɓeteeɓe nattii tan hatanteeɓe. Tawde noon karalaagal gollooɓe ɓe ɓeydiima laɓani ARED alaa-e-sago ko maɓe lelna peeje ɓamtaare gollooɓe e palaŋ kariyeer mo ene wallaɓe esurde gollotooɓe maɓɓe ɓee haa keddoo e ARED caggal nde karalaagal mum en ɓeydii wonde katojinaangal. E hitaande 1998 ARED fuɗɗii heblo ngo duuɓi tati ngam heblude saatoyankooɓe ɗemɗe ngenndiiji Afrik e leyɗeele farankofon Hiirnaange Afrik, tawa ko e ballal DSE (German Foundation for International Development). Ko ndeen goomu ARED meeɗi rockeed heblo fanniyankeewo e saatoyankaagal. Ko adii bettude min e ngoon heblo fof ko anndude wonde ene jeyaa e payndaale garwane saatoyanke sarde (lelnude peeje holno yeeyrata) defte mum. Ko adii ɗum min njoɗtorinoo ko gollal amen tan ko feewnude defte. Hayso tawino min mbaɗtiino yeeyde lewru kala ko ene wona 2000 deftere ne, meeɗani arde e hakkillaaji amen wonde njeeygu ko huunde himmunde no muulngo nih. Paam mi ndeke ko mi “ julanke” jogiiɗo hakke 100.000 deftere ene leemondiri e gaaras amen taw ko potnooɗe sareede, ko ndeen ARED fuɗɗi yiilaade peeje ɗe ene newnana ɗum waawde waɗde haa defte amen njettoo taratooɓe ɓe sikke alaa wonaa ko ene njiiloyooɗe e jeeyirɗi defte saareeji ɗi, sabu ɓeen njaɓataa yeeyde defte amen boom.
Humpito ɗimmo ngo min keɓi woni holko firti wonde saatoyanke. Min puɗɗorinoo ko wonde winndiyankooɓe saatantooɓe ko’e mum en defte mum en, min njogitinoo ko’e amen ko min saatoyankooɓe. Min ngonaano heblaaɓe kadi min ngalaano yiyannde laaɓtunde e holno saato waɗirtee- min peewnatno winndaande tan e min pirta, haa ɗo goomuu nguu nanondiri fof min njowoo ɗoon. E ndiin mbaydi gollal amen ene waawno ƴettude lewbi keewɗi walla boom kitaale. Min meeɗaani suɓoraade jaltugol deftere sabu yaakoraade maande jar no moƴƴi, alaa, ko woodat e goomu hee jogiiɗo yiyande tan walla wallitooɓe min ɓee njamira min yo min mbinndu e toɓɓere heeriinde tan min mbinnda heen. Kadi min meeɗaani jaɓde winndaande ummoriinde e ko yalti goomu ngu, nde tawnoo min ngalaano hay yiyande wootere e holno min potata gollodaade e winndiyanke mo wonaa jeyaaɗo e mahanteeri amen he. Walliftooɓe goomuji amen ɗiɗi ɗii fu, ARED e GIPLLN ene ngaddantunoo min ballifanɗe paayodinɗe ko yoni haa ko ɗum saabii hakkillaaji amen kuccanaano faggaade winndiyankooɓe woɗɓe.
Baylagol ARED e abbitaade ɗum e ɓurde fannaade e saatoyankaagal-hayso ene heddi wonde fedde nde wona faggorde- ene jeyaa e sababuuji gaddanɗi GIPLLN fusde, nde tawnoo nguun goomu, ngu ko ɓuri heewde e mum ko walliftooɓe ngonno, ko winndude wonno hammu mum en wona “sanya-firta” mo yaltinngo naamnii oo. ARED heedti e defte ɗe yaltinno kanum tan walla e ballondiral GIPLLN fof. Min mbaɗti kadi ƴettude binndaaɗe wallifotooɓe woɗɓe so ngaddanii min, tawa e min njoɓa ɗum en hakke ballifiiɗo ngam softinde yimɓe heewɓe winndude e ɗemɗe ngenndi. Min keɓii kadi kaawise e manoore muulde ballifanɗe winndiyanke gooto mo meeɗaani naatde e duɗe janngirɗe frayseere (ecole), mo ekkorɗe mum binndol e taragol fof fuɗɗii tan ko e jaŋde Pulaar. Ɗum ene tinndina ko wonaa tan sirŋinaare mawnde nde joom mum en cirŋinii haa mbaawi janngude, kono hay yiyande mum en e binndol ko ɓuri heewde ene fennyina mbaydi miijooji ɗi ngaldaa tawo e batte taragol defte keewɗe.
Rewrude e heblo ngo goomu ARED heɓnoo e DSE ngo, terɗe goomu nguu janngi heen lelngo kelle e holno won e software-ji, ko wayno Xpress walla Photshop kuwtorortee.Dumunna mo min liggotonoo e deftere janngirde ene wonatnoo lewbi jeegom, kono caggal ngoon heblo min mbaɗti wade ɗum e jonte ɗiɗi. Min njanngi kadi holno kelle ŋarɗinirtee mbele defte amen ngona jiitiniiɗe ko wonaa tan fawaade hitooji hollirngo jaŋde.
E ɗee taaɓe kollirɗe ko foti wonde darnde e gollal saatoyanke, laabii ared wontii satoyanke, nattii gollaade e mbaydi piroowo, tappa, waɗa lelngo kelle defte ɗe wallitooɓe (pelle ko wayno UNICEF) cuɓii ngaddani min. E fuɗɗoode e min njaɓatnoo ngaal gollondiral nde tawnoo ene wallitatnoo min e ngalu, kono nde fanniyankaagal amen qirraa min mbaɗti riiwtude binndanɗe ɗe loowdi mum en yahdaani e filosofi amen, te kadi newnataa gollal njuɓɓudi (organization) so tawii joom mum en gonaano heblaniiɓe woppitde min jojjnnde ballifiiɗo (copyright/ driots d’auteur) e jogaade hattan yeeyde ɗeen defte, mbele e ɗe mbaawa muulteede kala nde hatojini.
HOL ƊO ARED YAHRATA HANNDE
Heewaani male kolliratnooɗe e 1974 miɗo jogori wontude saatoyanke e ɗemngal Afriknaawal. Kala heen suɓngo walla pellital yalti ko e fartaŋŋe periiɗo, e fiɓnde tiiɗnde wonde ɗum ko laawol moƴƴol rewde. Kala nde fartaŋŋe feriikam mi yiyta peeje mahde ɗum en e estaraateejii mo luurondiraani ko woni ngooroondi mahanteeri ARED. Won e ɗiin estaraateejiiji laaɓtiroyi ko sakket, kadi e juulde-jibineede amen (anniversary) sappoɓere, mi winndiino binndanɗe keewɗe ɗe ene njowitii e laawol ngol min ndewi ngol, e hol rewam golle amen e holno ngonka taariika min ka maheri min.
Hannde ngam wondemi horeejo(director) ARED miɗo jogii tijjoore moƴƴere e muulngo defte e ɗemɗe Afriknaaje, kadi ene haawimi yiyde ko saatoyankooɓe seeɗe woɗɓe mbaɗi ɗum hammu mum en gardiiɗo. Katojingol e defte, ngam ɗiɗo fof, coodoowo ko tarii o, e pelle coodooje defte janngirɗe ɓee fof ene ɓeydiyaha. Tiitooɗe amen gadiiɗe ɗee ene keddii e jarde, kese ɗee ne ene njaawa yahde. Ummaade 1990 haa jooni, ARED muulii 414,650 deftere, heen 281,557 njeeyaama.Te ɗuum koko aldaa e waɗande defte amen ɓanngino hay wooto, kadi ala laabi ballooji e sarde (distribution system). Wootere kala e defte amen yeeyaa ko ɗo bureau amen Dakar, laamorngo Senegal ɗo.
Min puɗɗiima kadi gollaade e falnde hee fof, e min pira defte amen ɓurɗe nyeenyɗude e banngal heblo min ngadorii ko e Frayse, so ɗum ɓenni min mballa pelle katojinɗe e ɗeen defte e ɗemɗe Afriknaaje goɗɗe.
Sabu amen wonde fedde nde wonaa faggorde ngalu muuloore defte, min ndanyii keeral(privilege) waawde ƴeewndaade mbaydi kesiri binndanɗe ɗe hatojinɓe e mum ene ɓeydoo e keewal kono mbaawaa ɗaɓɓitande ɗum koye mum en sabu waasde humpito, nde tawnoo min pawaaki e njeeygu hee. Ittataa, e $ 500, 000 mo ngannduɗaa min ndeppisii ɗum tan ko e muulngo oo tuggude 1990, heen feccere yalti ko e njeeygu defte; feccere heddiinde ndee ummii e wallitooɓe.
Sippiro ngam hollirde muulngo e ɗemɗe Afriknaaje ene waawi waɗɗe ngartam ngoo, waɗaama. Heddii ko sippiro ngam jokkude yeenycinde binndanɗe moƴƴe, e wallude e mahde laabi ballooji e sarngo defte ɗee haa ɗe njottoo ɗo soodooɓe ɗe ɓee ngoni too.
Sonja Fagerberg-Diallo
Firo Pulaar: Njaaye Demmba Astel
Yooɗi yo Geno ɓeydu barke e baawal
Amin mbeltii e golle mum
Mi ɗon mbi’ya yo on ɓeydu sarde binndannɗe to wikipedia kadi
LikeLike
Ina moƴƴi
LikeLike
Ina moƴƴi
LikeLike