Hol ko Uddital Masaalikul Jinaan Janngini en he Dental

Ñalnde Mawnde (Aljumaa) 27 Silto (Septembre) 2019, Jumaa Masaalikul Jinaan udditaama he leegal Bopp, wuro Ndakaaru lamorgo Senegaal. Mahi Jumaa kaa ko renndo Muriteeɓe wonndude e ballal laamu Senegaal. Wiyaama njaru Jumaa o ko 30 Miliyoŋ euro ($33 Million) te ɗuum ummii tan ko he keeceeje yimɓe yarlitiiɓe mbaɗi heen jawɗeele mum en.
Boowal ngal (ektaaruuji 6) ko laamu nguu rokki ɓe ɗum, kadi ngu addii ballal maggu to bannge ndiyam, jeyngol, e mahgol kalluuji ngam waawde jokkondirde jumaa o e kalluji mawɗi ɗii (autoroute). Ngaal ballal en eyɓinee fotde 11 miliyoŋ euro.
Kaan jumaa kesa wiyaama ko kanum woni hannde jumaa ɓurka mawnude he nder Hiirnaange Afrik. E ka waɗi soorooji joy (5), ɓurɗo mawnude oo ko 78 Meeteer, kadi e ka nawa cappanɗe tati ujuneere (30,000) neɗɗo, sappo e joy nder, sappo e joy boowal.
Innde Jumaa kaa “Masaalik al-Jinaan” ko konngol Arab firata ko “laabi aljannaaji”, nde ittaa ko he tiitoonde yimre nde Seek Ahmadu Bah mo Mbakke wallifinoo.
E uddital jumaa he ko heewi waɗii heen. Ene jeyaa e ko Senegaalnaaɓe ɓee ɓuri teskaade woni ko ɓe mbiyata “beldital hakkunde hooreejo leydi o, Makki Sal e hooreejo ɓooyma o, Abdullaay Wadda. Kono geɗal goɗngal teskinngal kadi hakkunde laabi Suufiyankeeji ɗii, Tijjaaniyankooɓe e Murid en, he ndeen ñalnde ko ɗoon he jumaa hee Tijjaaniyankooɓe ɓee mbirdi Asru Jumaa.
So goonga no huunde ndee fof yahri nii, ene holliri wonnde Murid en ɓee ene njogii pellital e yiɗde ngootaagu kanum e koɗdigal deeyre e nanondiral. Ɗuum noon ene jeyaa he aadaaji konoowo, kawɗo ene hooni.
So neɗɗo ene hona o haɓete kono so o heɓii pellet wonnde o hawii o yiylotoo ko jam mbele omo daña deeƴre ha o waawa hoonaade.
Hare e pooɗondiral koongu hakkunde laaɓi suufiyankeeji he nder Senegaal, haa ɓuri teeŋtude noon hakkunde Tijjaaniyankooɓe e Murid en, ko huunde ɓooynde kadi nde suuɗaaki. He ngoon sippiro noon ko Murideeɓe ɓee ngonno “ngoriyon kalikortoyon”, nde wonnoo keewal maɓɓe yaajaani. Ɓe tawetenoo tan ko he diiwan Bowol he. Tijjaaniyankooɓe ɓee noon ene carinoo he nder Senegaal fof, kadi ko wiyetenoo Senegaal hanki koo, Ndakaaru, Refisk, e Ndar fof ko kanum en laafinoo heen. Ko ɗuum waɗi jumaaji mawɗi gonnooɗi he ɗeen gure ɗee kala ko Tijjaniyankooɓe ɓee ngardinoo ɗum. Fuuta kam haalaaka.
Hayso mbiyɗen, Tijjaaniyankooɓe ɓurnoo Murideeɓe yaajde to keewal, ngalu, ganndal e ɓattaade laamu ne, won semmbe ɗe Murid en ɓee njogii ɗe ɓe ngala, ɗuum woni ngootagu , dewondiral e jaɓde ɗowtaade (ndigël) ceerno. Ɗeen semmbe ko kanum jibini nguu poolgu hannde nguɓe ndañi he nder Senegaal. Sikke alaa, udditegol oo ɗoo jumaa ɓeydii martaba Murid en he nder Senegaal.
