Njaay Saydu Amadu: Hol ko foti wonde Mbaydi Yimiyankaagal Kesal

Caggal nde pulaar fuɗɗii huwtoraade alkule latin he maayirɗe sappannde 70, eɗen teskoo jime (poesie) he ɗemngal pulaar ɓeydiima saraade e yaajde no feewi. Ene jeyaa e lollinɓe jime pulaar, Njaay Saydu Amadu ganndiraaɗo Gelongal Fuuta. Kanko e Murɗo Joop, Kayya Joop e Ibraahiima Muktaar Saar, ngadii fiilde leppi jime taw ene yahdinaa e hoɗdu walla gitaar. Arɓe wattan ɓee kala njaɓɓi ko he teppe maɓɓe.
Hol mo woni Gelengal Fuuta?
Njaay Saydu Aamadu ganndiraaɗo waccoore mum “Gelongal Fuuta” jibinaa ko e hitaande 1958 e nder wuro wiyeteengo Jiinge Jeeri, e nder tunndo Ligisayba, falnde Kayhayɗi, to diiwaan Gorgol Muritani. Ko o jannginoowo. Caggal heblo ngo o waɗi to duɗal keblorgal jannginooɓe (ENI), o heblitaama kadi heblo seniingo to bannge ɗemɗiyankaagal ngam huɓindaade karallaagal njanngiin e ɗemngal makko neeniwal Pulaar.
Tuggude e hitaande 1983 fayde e hitaande 2004, o wonnoo ko e jannginirɗi ƴeewndorɗi Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije Ndenndaandi Lislaamiyankeeri Muritani. Hannde oo, ko o diisnondirteeɗo ko fayti e karallaagal jaŋde lesre to horirde falnde El Miina e nder Nuwaasot ( conseiller pédagogique à l’IDEN d’ElMina).
Gelongal Fuuta ko yimiyanke ŋana, ballifiiɗo jime keewɗe. Ene wiyee boom jime makko limooɗe mum en ene njaha e ujunnaaje. O wallifiima kadi 19 deftere tawa heen 8 muulaama njaltii. He nder heen wootere, nde tiitoonde mum ko: “Leƴƴannde e Yimiyankaagal Fulɓe Fuuta Tooro”, o mo yeewta heen ko yowitii he jime e jimɗi Fulɓe Fuutankooɓe, walla mbiyen Fulɓe Senegaal e Muritani, sabu o haaɗaani tan e Fuuta kono o balliima haa Ɓunndu e Jolof. Gila e jimɗi ganni, ko wayno pekaan, dillere, yela, walla leele, haa e jimɗi naalankooɓe hanki, ko wayno medda Jaañ en, e naalankooɓe hesɓe yimooɓe haa jooni. Heen fannu kala omo yeewta iwdi mum, hol to huwtortee e nde huwtortee walla hinnde huwtortooɓe ɗum; hol faayida mum he nder renndo Fulɓe Fuutankooɓe?

He nder deftere he kadi omo jubbana en seeɗa ko fayti he yimiyankaagal kesal (poesie moderne). He mbeñdi naalankaagal ganni ngal, yimiyankaagal kesal ene laaɓndi karallaagal kono kadi ene wellitanaa mo woni kala. Tonngaaki he hinnde walla he dewbo walla gorko; loowdi mum kadi ene wellitii, kala toɓɓere nde neɗɗo welaa ene waawi wallifaade ɗum he yimre mum. Foti koko yowitii he diine, daartol, dawrugol, waajuuji aduna walla hirjinooji fayde he kala huunde; giɗgol, ekn…
Hol ko woni Yimiyankaagal Kesal e Hol ko Laaɓndi?
Yimiyankaagal ene naamnii (laaɓndii) karallaagal mawngal, teeyre e teylaare mawnde. Kala mo faayi yimre (poem) walla jimol (chanson), yo o ƴeew ɓonndu walla woyndu. Ɗuum firti ko so yimre ene fentee, yoo taw ko nde ɓulnde no ndiyam ɓunndu walla woyndu ni. Yimiyanke haanaani daraade tan wiya ene fenta ɗoon e ɗoon yimre, nde tawnoo kala mo woɗaaki ƴoogde he ɓunndu walla woyndu tiggundu, so reenaaki ƴoogata ko ɓakkere walla ndiyam nguddu ɗam, ɗam yarotaako. Yimiyankaagal ko maa teeya, weeya saatu nde jenngi, jeewi, yeewi walla nde terɗe ɓanndu fof cohani finnde, so nde welnde maa so nde mettunde.
Hol no Yimre Foti Siforaade
Yimre ene siŋkoree duƴƴe (rimes) tawa so a ndaarii ɗe, aɗa waawi heɓtin’de sifaa majje. Ɗeen duƴƴe ene mbaawi won’de duƴƴe cowe. Ɗuum woni yimre duƴƴiraande ɗiɗi-ɗiɗi aa-bb. Eɗe mbaawi won’de duƴƴe lommbe hono ni, abba walla lommbitte hono ni abab; e ɗe mbaawi jogaade mbaydi ngoɗndi ko wayno duƴƴe galɗuɗe (rimes riches),ekn.
Yimre ene naamndii kedeɓol (vers), ɗuum woni kelme deggondirɗe ɓetaaɗe. Yimre ene hatojini he kijjanɗe (syllabes). Kedeɓol fof hol no foti kijjanɗe ngoni he mum?
Yimre ene waɗanee galli walla mbiyen taƴe (Strophes). Hol no foti kedeɓi gallol fof waɗi?
Caggal nde Njaay Saydu haalani en darnde duƴƴal he nder yimre, o siftinii en kadi wonnde ɗo yimiyankaagal yahrata hannde ɗoo ɓuri yiɗeede ko nde yimiyanke o waasata teppaade he duƴƴal, ko yo o huwtoro kedeɓol jeytingol (vers libre) walla sinno ko ene mbiyen ɗum kedeɓol bellitiingol.
Yimre, e no Gelongal Fuuta wiy en, ene hatojini he mbaydi (forme) tawa so neɗɗo yiy ɗum ene heptina hayso o taraaki nde.
Yimre ene hatojini he loowdi (fond). Ɗuum woni kuɓindaagol tiitoonde nde e cañogol miijooji ɗi.
Njaay Saydu ene rokka en yeru he yimre mum katante.
Katante
Tijjanooɗo gila he duuɓi, jooni arii
Ittii yaw, haɗii koyeera, nana darii
Jaayre ngenndiyankooɓe laaɓnde, joom fiɓnde
Jooltoowo hujjaaji, mo yiilaaki innde.
Alla yiyii darnde maa, rokki haa timmi
Annabaaɓe ndenndi, nduwii, biyi e nde himmi
Nasrun, ko aan Alla tellinani ɓittaaɓe
Inta waɗmaa wonande añɓe wuttaaɓe.
Balloowo jaawɗo, hay sahaa, mo aamaani
Anniya maa laaɓii, hay gooto, humpaani
Hare ndimaagu tan, goɗɗum, a soklaani.
Ko aan woni e jaati ngatamaare tijjaande
Oornde kisal, jaaƴnde jeytaare sabbaande,
Yoo Alla won ballo, konunke tonngaaɓe
Taƴa tonngi, law, tonngitan maa monngaaɓe
Asamaan haa leydi wonta ƴellitaare
Annguɓe no baayeeji ceerta e leƴƴitaare
Katante, Gelongal Fuuta
Ndee ɗoo yimre, hono no Gelongal teskiniri en ɗum nii, waɗi ko galli tati walla taƴe tati.
Gallol gadanol ngol waɗi ko kedeɓi jeetati. Gallol ɗimmol ngol waɗi kedeɓi tati. Gallol tataɓol ngol waɗi ko kedeɓi jeegom. Kedeɓi ɗii fof kawri ko 17. Gootol heen fof kadi waɗi ko kijjanɗe 12. So a ƴeewi kadi maa taw kedeɓi ɗiɗi fof njiidi duƴƴe (duƴƴe cowe) so wonaa he gallol ɗimmol ngol. Duƴƴe kedeɓi nay cakkitiiɗi ɗii, ko duƴƴe galɗuɗe mbiyetee