Senegaal: Suɓngooji sarɗiyankooɓe Batirdu Ngenndi Njeeñcudi ndii anndaama.

Senegaal, caggal lewbi keewɗi iiñcuri, gulaali e seppooji, Senegaalnaaɓe cuɓiima sarɗiyankooɓe jogorɓe jooɗonoyaade ɗum en to Suudu Batirdu Ngenndi ñalnde Dewo 31, Morso 2022. Tuggude gila ndeen ñalnde kadi jeddi, e kappitaali hakkunde banngeeji ɗiɗi ɗii ene heewi. Bannge heen kala wiyi ko kañum hawi. Kono hanki Goomu Ngenndiijo (Commision Nationale) kalfinaaɗo suɓngooji o yaltinii resiltaaji paɗndorɗi, ko adii nde Goomu Ñaawooɓe Toowɓe o (Conseil constitutionnel) rokkirde yiyannde mum battindiire.
Ndiin njeeñcudi (resultaaji) ko nii lelorii: Benno BokkaYaakar, lannda laamiiɓe o, dañii 82 cuɓaaɗo, Yewi Askan Wi, mo Usmaan Sonko ardii, dañii 56 cuɓaaɗo. Wallu Senegal, mo hooreejo leydi kiiɗɗo o, Me Abdullay Wadda, dañii 24. Lanndaaji tati goɗɗi tokoosi, gooto e mum en fof dañi cuɓaaɗo gooto. Huunde ɓurnde teskinde he ɗii suɓngooji ko wonnde ngol ɗoo woni goo, gila Senegaal heɓi jeytaare mum ndimaagu dawrugol, lanndaaji lunndiyankooɓe ɗii ene ɓura lannda jooɗiiɓe he jappeere o sarɗiyankooɓe to Suudu Batirdu Ngenndi. Won yiyɓe wonnde ɗuum ene tinndina demokaraasi Senegaal ƴoƴtii haa hellifaama. Sabu demokaraasi nde waawata tiiɗde haa nafta ko alaa-e-sago, maa jogoo lunndo tiiɗngo, jogiingo hattan waawde dartaade laamu guu, e faddaade ɗum e waɗde kala ko wela. Kadi ɗuum waawata heɓaade tan ko so tawii lunndo ngoo ene jogii sarɗiyankooɓe yonɓe to Batirdu Ngenndi too, waawɓe aynude laamu nguu e yuurnitaade golle mum.

Hol ko Senegaalnaaɓe Kaastiri Makki Sal?
He nder ɗii suɓngooji hay so innde Makki Sal alaa e doggol fooɗondirteeɓe ne, ene way no kala berliiɗo kartal mum ko sabaabu nde makko waɗi ɗum werlaade kartal. Maa wonii ko sabu yiɗde mum e makko walla ko salaade-mo. So tawii ko gollaade leydi mum, golle jiytiniiɗe, naftooje, kadi battinooji ko juuti, ɗe rewam mum ene waawi wallude e ɓamtaare faggudu leydi, ko Makki Sal golli he Senegaal koo hay gooto e ardinooɓe-mo ɓee gollaani hono ɗuum. Kadi ko golle jiytiniiɗe, ɗe neɗɗo kala gonɗo he leydi he ene waawi fawde heen gite mum. Haa ɓuri teeŋtude to bannge mahanteeri (infracstucture), gila e kalluuji gudoroŋ, poŋuuji, laaɗe njoorndi lobbe (TER) e laaɗe diwooje kese (Air Senegaal), teerirɗe laaɗediwooje, (Aeoroport Blaise Diagne) walla nokkuji ɗo fijooji mbaɗatee, ko wayno Stade Abdoulaye Wade, Arène Nationale. O mahii kadi wuro no wonrunoo to Diamniadio (Jamñaaƴo) ngam waawde newnan’de laamu nguu gollorɗe kese, e ustude ɓittondiral werlaaji nder Ndakaaru, kono kadi koɗorɗe kese keewɗe mahaama toon tawa ko galleeji jooɗɗi, lobbi, cuɗiiɗi, cinkiiɗi ɗi ene ɓattondira ayaawo Senegaal walla kam wuro Ndakaaru e saareeji mawɗi he aduna o, ko wayno Dubai, Singapoor walla ni so en teyii mbiyen New York.
To ballital renndo (aide sociale) o waɗii ko wiyetee bursi familial, (Programme national de Bourses de Sécurité familiale (PNBSF)) tawa ene wallita woon e yimɓe ɓe mbaawanaa koye mum en, haa ɓuri teeŋtude to nokkuuji dowri to. O tafii kadi yuɓɓo woɗngo ngam wallitde he newnan’de kala neɗɗo he nder leydi ndii no safrorii (Couverture Maladie Universelle (CMU), kadi laamu nguu mahii cuuɗi cafrorɗi (Hopital) he nder leydi hee kala, tawa yoga heen ko cafrorɗi dowrowi wonndude e kaɓirɗe karalleeje kese toowɗe.
Sikke alaa, hooreejo leydi Senegaal, Toowa-teddungal Makki Sal, golliima, kono hay gooto waawa gollanaade denndaangal tolnooji rennodo. Haa ɓuri teeŋtude he leydi mbaydi hono no Senegaal ni, ndi faggudu mum ƴellitaaki no feewi, kadi ene ɓesni sukaaɓe yontuuɓe dañde golle. Kala ɗo laamu nguu sosi ujunere gollal, tawata ko ujjunnaaje jeegoom suka ene dari gooto fof ene yiɗi heɓde heen, nde tawnoo Senegaal ene ɓesnii sukaaɓe. Ene wiyee 60% (cappanɗe jeegom e nder teemedere) fof ko sukaaɓe ɓe duuɓi mum en njawtaani 35. Ɗuum ene jeyaa e ko addi haaɓre e mettere he ɓerɗe sukaaɓe ɓee; gargol rafi Covid 19 kadi ɓeydaani deeƴnude ɓerɗe yimɓe ɓee, sabu ɓitteende dañanoonde heen, saɗteende cogguuji nguura ka ekn., ene jibi haaɓre mawnde he nder Senegaal kala haa teeŋti noon ngalluje (gure mawɗe) ɗe.
Tonndeende Alɗuɓe Hesɓe
So en ƴeewi ko laamu Senegaal gollii gila Makki Sal heɓi ngardiigu leydi ndii, ma en njiy wonnde laamu nguu yuppii ngaluuji keewɗi he faggudu leydi he. Ko gollaa ko fof, gollii ɗum ko ujunnaaje Miliyaaruuji ɗi limotaako. Kala nde ko waynoon waɗi walla kala ɗo waawi waɗde, ene saaboo jibineede alɗuɓe hesɓe, nde tawnoo ɗiin ngaluuji fof ruttotoo tan ko he yimɓe ɓee, ko wayno jooma en gollorɗe mawɗe(entreprise/société) gollooɓe ɗeen golle ɓee, walla kadi gollorɗe tokoose (sous-traitan), heen sahaaji nii kadi ko yimɓe laamu nguu halfinaaɓe ɗeen golle ɓee wooda ko ndewnaani heen laawol ngam haa mbaawa faggitaade heen ngaluuji. Yimɓe heewɓe kadi mbaawii dañde heen liggeyaaji tawa ko dowrowi, sukaaɓe janngunooɓe jaŋdeeji toowɗi ene njooɗii he dow seedamfaaguuji mum en toowɗi, ko wayno asiñoor en e woɗɓe jannguɓe ko fayti he karalleeje kese, ene ndonki dañde ɗo liggii, nde ɗuum ari kanum en fof ndañii liggeyaaji. Ɗuum firti, Senegaal mahii alɗuɓe hesɓe heewɓe he nder oo dumunna. Yimɓe heewɓe ɓe tawaani ngalu, ndonaani ɗum he jibnaaɓe mum en, njiyaama ene paggitii ngaluuji keeewɗi he nder sahaa ɗaɓɓo. Won e ɓeen faggitoriiɓe ngaluuji mum en no laaɓiri, sabu ko jooma en susiyateeji walla antareprisaaji, hay sinno ko jooni puɗɗii ne, ndañii fartaŋŋe hawrude e golle mawɗe ene umminaa, mbaawii jeyeede heen e dañde heen dañe mawɗe he nder dumunna daɓɓo, tawa kadi ko dañal laaɓngal.
Ndeen fedde (classe) alɗuɓe hesɓe ene peeñinira ngaluuji mum en e jogaade koɗorɗe jooɗɗe, ɗe neɗɗo waawaano miijaade hono mum en ene tawee he nder Senegaal, walla werlaaji tiiɗɗi coggu, ɗuum e nguurndam toowɗam maa mbiyaa ngonɗaa ko he ndaarde naɓaka (film) Hollywood. Sikke alaa, ko waynoon kadi he nder leydi ndi yimɓe mum ko ɓuri heewde barmeeji mum en ene waɗaa sahaa kippoo ndonka ko ñammini hay ɓesnguuji mum en, ene jibina kiram e mettere. Ko ndee mettere dawriyankeeɓe lunndongoo cajjitii ngam haɓoraade laamu ngu. Teeŋti noon e Usmaan Sonko.
SENEGAAL: LEÑAM-LEÑAMAAGU E HEEDI-HEEDA HE NDER DAWRUGOL
Le Vote Ethnique walla Neɗɗo ko Banndum ko konnguɗi lolluɗi he Senegaal gila Makki Sal fiilaa lefol hooreejo leydi ndi. Dawriyankooɓe heewɓe ceeraani he naatnude he nder hakkillaaji Senegaalnaaɓe wonnde Fulɓe teeŋti e Fuutankooɓe jinnganirta Makki Sal ko sabu enɗam makko e maɓɓe, sabu makko wonde Pullo. Caggal suɓngooji 31 Morso, jawtuɗi ɗii, lundiyankooɓe Yewwi Askan Wi, njaltinii tintinoore ngam wiyde suɓngooji ɗii ndewaani laawol he nder falnde Podoor, Maatam, Kanel e Raneeru, waɗde he nder Fuuta fof… [Jokku Taro]
Winndannde ndee waɗii faayida sanne! A haalii ko heewi ko Makki Sal golli ko hooreeɓe yawtuɓe ɓee ngollaaki. Ɗuum ko goonga. A haali kadi ko o golli ko faati e mahanteeje keewɗe. Ɗuum kadi ko goonga! Kono e miijo hoore am, addi Makki anyceede ko 1) sukaaɓe ɓee ngalaa golle. 2) Ko waasde nuunɗude to bannge nyaawooje. 3) Jaɓɓaade egga-hoɗa en (transhumace) 4) Waasde haalde haa laaɓa ko faati e manndaa tataɓo. 5) Mewnikinaare makko e wondiiɓe makko. 6) Bonnude kaalis, tawa alaa to wattinde hay batte. 7) Tottude koreeji makko ɓalliiɗi postooji toowɗi. 8) Depiteeji jaggaaɗi ina ngostoo kaalis, walla ina njeeya paaspoorooji dimlomatik. 9) Jaŋde yahraani no foti yahrude nih, hay sinno noon o ɓeydii njoɓdeele jannginooɓe ɓee, caggal nde jaŋde ndee ɗeɓi bonde. 10) Cellal ngal ko ko rafaa. Kala mo sellaani, so o alaa kaalis, ko genaale o antiroyta. Won ko heddii ko heewi ko addani yimɓe ɓee anycude laamu Makki Sal. So ɗum fof yawtii, manndaa ɗimmo heewi wonde tan ko manndaa caɗeele e ko ɓuri heewde e domokaraasiiji aduna oo.
LikeLiked by 1 person
A weltanaama no feewi ceerno Mawɗo, jiyanɗe maa ko lobbe.
LikeLike
Pingback: Senegaal: Leñam-leñamaagu e Heedi-heeda he nder Dawrugol | Binndi Pulaar