Mammadu Abdul Sek Gawlo Leñol Fulɓe Joom Kuɗol Kaŋŋe.

So sukaaɓe Afriknaaɓe he yontaaji payɗi arde, teeŋeti e ɓiyɓe Fulɓe, ene ndaartanee janngo dillere binndol e jaŋde ɗemɗe ngenndiije Afrik, e holno Afrik rimɗiniri hoore mum he fawaare he ɗemɗe jananinkooje, ma innde Mammadu Abdul Sek ɓurɗo lollirde Feetere Jeyngol arheen ko heewi sabu taweedemo he ndeen hare ko juuti e gollaade heen ko heewi, kadi ko maayataa, majjataa.

Mammadu Abdul Sek ko Gawlo daartiyanke, yimiyanke, winndiyanke, kadi wallifiyanke. Binnduɗo cappanɗe joy (50) yimre e ko gasi haa muulaa, kadi o wallifii defte nay pentol (miilol), ko jiidaa e goɗɗe ɗe o wallondira e binndol mum en. Wadde hol mo woni oon Gawlo Fulɓe Joom kuɗol kaŋŋe?

He nder deftere mum Soundjata ou l’épopée mandingue, Jibril Tamsiir Ñaan ene siimtana en konnguɗi gawlo Manndingkoojo, Jali Mammadu Kuyaate, oon ene wiya: “Komi gawlo. Ko miin woni Jali Mammadu Kuyaate, ɓiy Bintu Kuyaate e Jali Kajaan Kuyaate dabi ñeeñal konngol. Gila e niɓɓere jamanuuji Kuyaatenaaɓe ko awluɓe Keytaanaaɓe laamatooɓe Manndeŋ. Ko min basi konngol. Ko min bataaji mooftuɗi sirluuji teemedanɗe limtinɗe. Ñeeñal haala wona ko suuɗii ɗo amen ɗo; so wonaano minen laamɓe njejjite tawa gontaa siftoreede. Ko minen ngoni hakkillaaji mooftooji golle worɓe (yimɓe). Ko he konnguɗi min nguurtinirta ñaam-golluuje laamɓe hanki mbele haa yonta hannde tesko.”

So alla, tiitoonde nde ene waawno riɓɓiɗinaade tan he wiyde; “Mammadu Abdul Sek Pullo Joom Kuɗol Kaŋŋe”, nde tawnoo, haysinno ko o gawlo paarnoriiɗo ngawlaagu ne, wonaa sabu ngawlaagu makko jibinannde addani en waɗde e makko ndee winndannde. Alaa, ko sabu golle makko tiiɗde ɗe o waɗanta leñol Fulɓe ngam ɓamtude e hisnude ɗemngal Pulaa/Fulfulde haa daɗa e maayde e majjude, tawa ko rewrude he huutoraade binndol. O wallifii jime keewɗe pinndinooje, tinndinooje, jeertinooje, kono kadi kirjinooje ɓiyɓe Afriknaaɓe he kuuɓal, Fulɓe kadi haa ɓuri teeŋtude he gollanaade ɓamtaare. O loowi ɗum en he leppi hitooji carii he aduna oo fof. Kala ɗo Pullo wonnoo he nder duunde Baaba Aadama hee daande makko yettimaa-ma, waajimaa-ma kadi hirjiniima e jaŋde e ɓamtaare; hirjiniima kadi e hirande leñol ma e ngenndi men Afrik. O ubbitiri jime makko finaa-tawaji Fuutankooɓe; Fuuta gila hanki ɓooyɗo jaɓ-jaɓtondiroowo he yontaaji haa yetti mo ciltirɗe mum kawruɗen. O wallifii defte daartol e pentol walla mbiyen miilol hono no o noddirta ɗum ni.

 So en tuugniima e sifaa mo Jeli Mammadu Kuyaate rokki ngawlaagu o, ene sella noddiren yoga e ngenndiyankooɓe men e dartiyankooɓe men “Awluɓe Leñol” hayso tawii noon ɓe ngaskitintoo ko he kinɗe Fulɓe goɗɗe. Maa taw ko ɗuum boom waɗno Murtuɗo innirde hoore mum “Gawlo Miskineeɓe”.

  Kala gannduɗo pinal Afriknaaɓe e kuuɓal, Senegammbinaaɓe (Gammbi, Guinee, Mali, Muritani, e Senegaal) haa ɓuri teeŋtude, ene anndi darnde ngawlaagu he yuɓɓo renndooji mum en. He nder deftere Jibril Tamsiir Ñaan nde, “Soundjata ou l’épopée mandingue”, ene lime heen ko ene wona sappo e jeegom gollal (ko mbaawɗen noddirde hannde Meccal) tawa fof ko e ngawlaagu jeyanoo.

Gawlo ko daartiyanke (historien) kono kadi kamɓe ngonnoo reenooɓe finatawaa e ganni leñol ngol (gardien de la mémoire collective). He nder renndooji Senegammbi ko awluɓe ngonno dogatnooɓe he moƴƴere, ñifde fitinaaji e yiilaade jam hakkunde wolidiiɓe (médiateur et intermédiaire); ko kamɓe ngonno askinatnooɓe, suudu kala e ɓe nganndi iwdi mum asko mum, golwole e ñaam-golluje taaniraaɓe mum en. Ɗuum waɗiiɓe askinooɓe (généalogist) kono kadi faawru duttorɗe daartol Afrik e Afriknaaɓe ( Bibliothècaire, archiviste). Hayso en ndaɓɓiɗiniima he ɗiiɗoo yeruuji seeɗa, ma en paam darnde ngawlaagu he renndooji Afriknaaɓe haa teeŋti noon he Fulɓe Fuuta Tooro, kono kadi ma en tesko ngawlaagu diwii tan hinnde, kono ko kanum woni calɗi mahanteeri renndooji Afrik e pinal mum, hono no Jibriil Tamsiir siforii darnde Balla Fasake he nder renndo Manndeŋ ni. En paami wadde so en mbiy Mammadu Abdul Gawlo leñol Fulɓe to njiɗɗen nokkoyde too ene luggiɗi.

Hol gonnɗo Mammadu Abdul Sek (Feetere Jeyngol)?

Mammadu Abdul Sek jibinaa ko he hitaande 1955 to wuro Poolel Jaawɓe he nder Fuuta Tooro, diiwal Maatam, Senegaal. Caggal nde o heɓi seedanfaaguuji makko jaŋde leslesere e hakkundeere o fayi Ndakaaru, laamorngo Senegaal ngam yiɗnoode jokkoyde jaŋde makko, kono sabu faaɗo-faaɗo Ndakaaru e keewgol mum tumarankaagal waɗi o dañaani joofnude jaŋde makko dowrowre.

He 1977 nde baaba makko rutti he jooma mum, o hooti Fuuta, o jooɗtoyii toon. Ko he oon tuma Mammadu Abdul fuɗɗii naatde he pelle pinal e ɓamtaare. O fuɗɗorii ko he fedde falnde makko ene wiyee Fedde Dowri Horkoƴere, nde ene renndi he nder mum hakke 29 wuro. Ko golle e darnde makko he ndeen fedde jey sabaabu jiytondiral makko e Amar Yaayaa Sal gonnooɗo, he ngaan saanga, koroowo jaŋde mawɓe (inspecteur d’alphabétisation). He nder gollondiral maɓɓe o udditi duɗe ɗiɗi Pulaar he nder wuro maɓɓe Poolel Jaawɓe, kadi o waɗaa gardiiɗo jaaynde dental nde.

Neɗɗo fof nde Allah tagi ɗum ndee ene loowi he mum muuyo (passion) ngo ene sogga ɗum fayde he yiɗde. Yiɗde nde ko he mum tan o waawi yiytaade faayiida goodaangal makko. Ko huunde nde ene jaranamo doole makko, ganndal makko, jawdi makko, e kala hojom he nder nguurndam makko. Kala goɗɗum ko wonaa ɗuum, hayso wonaa mehre ne, tiiɗaani ɗo makko. Ko ngoonga noon wona gooto fof kadi waawi finndin’de muuyo ɗaaniingo he nder mum ngo, nde tawnoo wonaa muuyo fof kadi soggata fayde he ko nafata.

Nde Mammadu Abdul Sek yiyti pelle daraniiɗe pinal e ɓamtaare, o anndii tigi o yiytii muuyo makko kadi o felliti o waɗi ɗum ndimaangu makko ngu o fiɓi waɗde mbaɗɗateeri makko he denndaangal yolnde makko nguurndam. Ummaade he Fedde Dowri Horkoƴere haa yettii FAFD, ko pinal e ɓamtaare tan hankadi waawi ñiklude Mammadu Abdul.

FAFD (Federation des Associations du Fouta pour le développement) walla so en noddirii ɗum innde mum Pulaar nde, ko Kawtal Pelle Fuuta ngam Ɓamtaare. Ende renndinnoo 500 wuro he nder Fuuta tuggude fanlnde Podoor haa e diiwal Maatam. Caggal nde o naati he FAFD haa ɓe teskii himme makko e karallaagal makko, pellital makko he kala ko fayti he ɓamtaare, pinal e ganndal, ɓe cuɓiimo ɓe piilimo kirjinoowo (animateur) fedde ndee, nde tawnoo waawi hirjinde ko jogiiɗo pellital, jaɓi dadaade e dardaade e kala dariiɗo.

Caggal liggondiral juutngal e fedde FAFD, Mammadu Abdul Sek felliti ɗannaade, tiinde makko huccinimo leydi Farayse. Nde o yettii kadi o jokki golle ɓamtaare, pinlal e ganndal he nder Kawtal Janngooɓe Pulaar/Fulfulde e Winndere, ngal leydi Farayse.

Jime e Ballifanɗe Mammadu Abdul Sek

Sayku Umar Bah (yoo yurmeende Allah won he mum) meeɗi ene waɗa yeewtere, omo haala Pulaaryankooɓe gollaniiɓe ɗemngal ngal, haa o inni Mammadu Abdul Sek. O wiy ko gorko ɓelɗo kuɗol sanne, kono kadi o yaawnii o firani joɗnde ndee hol ko woni welde kuɗol: “Ko o kaayanaaɗo binndol, keewɗo ko wallifii”.

He nder deftere makko sakkitiinde yaltude, nde tiitoonde mum woni “NGATAMAARE”, waɗnde cappanɗe joy yimre, Mammadu Abdul Sek ene jaŋtoo heen no fuɗɗorii winndude jime Pulaar, kadi e sababuuji gaddanɗi-mo wallifaade yoga e jime makko. En mbaawaa jaŋtaade ɗum ɗoo, nde tawnoo maa diwtu keerol winndande ndee. Kono so en ƴetti yeru e yimre nde o wiy ko kanum o adii winndude ndee, woni: “Ƴiiƴam Rufii”, o winndi ɗum ko he 1989 he saanga dillere waɗnoonde hakkunde Senegaal e Muritani, haa saabii ɓaleeɓe Muritaninaaɓe heewɓe ndiiwaa he nder leydi mum en taccinaa maayo paynaa Senegaal. He ngaan saanga, gaagaa wonde mo Pullo daande maayanke guurɗo ɗeen joljole, kono omo jeyanoo kadi e yarlitiiɓe golanatnooɓe HCR e Croix Rouge ngam wallude ɓeen taccinaaɓe. Ko ngam woyde mette ɗeen golle kaantoriɗɗe addanimo ƴettude karambol e kaayit ngam felde e biskitɗe ɗeen golle ɗe bonannde mum en diwi wiyeede tan ko hoynude neɗɗankaagal aade.

Ko wonaa deftere makko jime, Ngatamaare (Korse 2022), waɗnde 50 yimre, o wallifiima kadi defte nay pentol (Miilol) mulaaɗe: Bii Tato (1992), Tenngaade (1994), Dono Woɗaaɓe (1995), e Ngañgu Gilli (2004).

E goɗɗe kadi ɗe cuwaano tawo muuleede: Tuubaak-Ɓaleejo, War-hoore, e Seydal.

O wallifiima kadi defte ɗiɗi Pulareeje: Payka 1 e Payka 2. Defte makko fof muuli ɗum en ko KJPF (Kawtal Janngooɓe Pulaar/Fulfulde)) he ballondiral e Porofesoor Aliw Muhammadu Moodibo jannginoowo to INALCO (Institut National des Langues et Civilisations Orientales). Kanko e Aliw Muhammadu e Umar M. Dem ɓe njaltinii deftere Pulaar e Farayseere, nde tiitoonde mum ko, Duusirde: 100 textes Pulaar pour vous accompagner au Fuuta-Tooro.

O wallondirii kadi e Farba Salli Bookar, ngam winndude Deftere daartol, nde tiitoonde mum ko: Geyle, Naange Wulaa Gooto. Ko Farba jaŋtii kanko waɗti ɗum he binndol.

Mammadu Abdul wallifiima kadi magooji ɗiɗi piilaaɗi he leppi ayaawo: Holi Tooñɗo? (1996) haaltata ko hare hakkunde Abdul Bookar Kan e Elfekki Gaawol, e Ndee Ladde (2004).

Mammadu Abdul Sek wuuri ko to leydi Farayse, to o jokki winndude jime e wallifaade defte, kono kadi e hirjinde fayde e jaŋde e winndude ɗemɗe ngenndiije Afrik, teeŋti e neeniwal makko Pulaar. Ko o daraniiɗo kadi kala ko fayti he ɓamtaare Fuuta Tooro. Omo golla kadi e pelle baarajaagal (Association caritative) ko he ngoon yeeso he nder gollondiral makko e pelle Faraysenaaje e Jaagorgal Kalfinaangal Cellal Ɓalli, omo yuɓɓina jonte cellal he nder reedu Fuuta, tawa ko ñawndooɓe (doktoreeɓe) ngarata ene cafra yimɓe doofolɓe tawa ko baarajaagal (alla ɓolo ).

3 comments

  • Mi salminiima mi ɗa weltni maa sanne
    A jaaraama.
    𞤀 𞤶𞤢𞥄𞤪𞤢𞥄𞤥𞤢

    Like

  • Jam waali he mon. Yiyannde am yowitii ko he defte Ceerno Murtuɗo ɗe muulaaka. Miɗo joortii ko he men tan caɗeele ɗee keedi to baŋnge njuɓɓudi. Baŋnge goɗɗo oo holi to defte ɗee ngoni, yo ɗe njiye ɗe njebbilanee renndo.
    Mi salminii fof on njaaraama

    Like

    • Waɗii faayide sanne! Mammadu A Sek ko winndiyanke mawɗo! Mi danyii fartaŋŋe janngude penti makko ɗiɗi Ɓii Tato e Tenngaade!

      Like

Addu Yiyannde ma

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.